Foto: Outfit7 Limited

JURE PREK, izvršni direktor Outfit7

»Kakšen lep kos lesa je tole, a ni? Moj sin ga je našel na plaži, zdaj pa bom iz njega naredil obesek za v avto. Namesto Toma bo,« se namuzne in prešerno nasmeji, ko mu povem, da bo to začetek najine tokratne zgodbe. Naj razložim. Jure Prek je v začetku tega leta postal izvršni direktor podjetja Outfit7, ene najuspešnejših slovenskih poslovnih zgodb. Izhaja pa iz simpatičnega govorečega Toma – mobilne igrice, ki je v trenutku presegla Slovenijo in postala svetovna uspešnica. Igrice Talking Toma in njegovih prijateljev so bile pretočene na pametne telefone ali tablice po vsem svetu že več kot sedemmilijardkrat! To je uspeh, ki jim ga zavida tudi veliki Disney.

Jure ima šele 35 let, a so ga izkušnje praktično od začetkov ustvarjanja Outfit7 pripeljale na pravo mesto. Rad ima dinamiko, spremembe. Z novimi izzivi je dobil vse to. Selitev z družino na Ciper, razvijanje strategije z novimi, kitajskimi lastniki in partnerji, prodirati še globlje na kitajski trg ter tudi druge in ves čas razvijati kaj novega.

Prvič sva o njegovem delu v Goodlifeu govorila pred sedmimi leti, ko je Jure ravno prišel iz tujine, kjer je s svojim znanjem animiranja kot svobodnjak sodeloval še pri velikih hollywoodskih risankah. Želel si je delati doma, a njegovo znanje je preseglo slovenske potrebe. Potem se je zgodil preobrat. »Šel sem čez svojo odločitev, da ne bom nikoli v redni službi.«

“Nikoli v življenju mi ni bilo žal trenutka, ki ga živim.”

Zakaj ste spremenili odločitev?

V tujino sem šel, ker je Slovenija zame hitro postala premajhna. Če sem se želel kot animator razvijati, sem potreboval dodatno znanje in izkušnje. V Sloveniji pa takrat ni bilo dovolj priložnosti na tem področju. Še naprej sem kot svobodni umetnik delal z veliko naročniki in eden izmed njih je bil Outfit7. Hitro sem ugotovil, da spoštujejo umetnike, delo, redno plačujejo račune in imajo vizijo. Kot del te vizije pa je zame to pomenilo možnost razvoja, ki ga prej nisem videl še nikjer. In sem šel v redno službo (smeh).

Se spomnite, kakšna je bila vaša prva naloga?

Seveda! Moja prva naloga je bila celotna animacija mobilne igre Talking Ben.

Koliko vas je bilo takrat zaposlenih v Outfit7?

Po prvem rekordnem uspehu mobilne igre Talking Tom je bila ekipa še vedno zelo majhna. Ko sem prišel, sta bila tam dva 3D-umetnika, nismo pa še imeli animatorja. Skupaj nas je bilo približno 15.

Kdaj ste prestopili meje Slovenije? Uspeh je šel po vsem svetu že s prvo aplikacijo. Tudi ljudi ste začeli iskati v tujini, Slovenija je postala premajhna.

Samo in Iza Login sta vse od začetka razumela, kaj pomeni narediti svetovni hit. Vedela sta tudi, da se moraš odzvati hitro. Nikoli nista rekel ne predlogom, ki so bili argumentirani, in vedno je bila na prvem mestu kakovost. Če smo imeli idejo, ki je bila dobra, ampak smo imeli zanjo premalo ljudi, smo si prizadevali dobiti ekipo, ki jo bo sposobna uresničiti in pokazati svetu. Slovenijo pa smo po uspehu in številu prenosov prerasli že s prvo aplikacijo.

“Tako kot so za nas številke v fizični trgovini nedosegljive Disneyjevim, so za Disneyja daleč naše številke v digitalnem svetu.”

Pred dobrimi šestimi leti vas je bilo torej zaposlenih okoli 15. Koliko vas je zdaj?

Zdaj nas je okoli 250. Ponosen sem, da pri nas delajo najboljši strokovnjaki, ki prihajajo iz Slovenije, Ukrajine, Francije, Brazilije, Nemčije, Vietnama, Kazahstana, Kitajske in drugih koncev sveta.

To je res ogromna rast. Kako ostajate osredotočeni, da greste v pravo smer? Koliko novih aplikacij, videov, koliko novih oddelkov, koliko ljudi …

Ta biznis je noro hiter. Ko se odločiš, da boš nekaj naredil, nimaš enega leta, da stvar postaviš, preveriš, testiraš. Treba se je odločiti hitro in za nov projekt potrebuješ več ljudi. Tu nastane večja težava kot to, da hitro rasteš. Zavedamo se, da je kultura podjetja tista, ki naredi dobro mobilno igro in videovsebino. Med ljudmi mora biti prava kemija, uspeha ne dosežeš samo na podlagi matematične formule. Spraviti vse skupaj na pravi tir je čarovnija. Zato je za naše menedžerje to ena izmed najpomembnejših nalog – vlagati čas v ljudi.

Ne delujete samo v okolju, ki ga poznate, torej v Sloveniji, ampak imate pisarne na štirih koncih sveta, Slovenija, Ciper, London, Kitajska. Kako se spopadate še s kulturno razliko? Sploh s Kitajsko, zdaj ko so postali vaši lastniki.

Izzivi so seveda veliki, a nekaj smo se naučili. Lahko se takoj ustrašiš nečesa drugačnega in tega ne sprejmeš. To se mi zdi največja napaka, ki jo lahko narediš. Kulturne razlike so nekje večje, drugje manjše. Pomembno je samo, da najdeš skupni jezik.

Slovencem običajno še ni najbolj udobno na vodilnih položajih v mednarodnih podjetjih. Vi pa ste tako drzni, ob izjemnem (takrat) slovenskem produktu, ki ste ga naredili, da ste se po robu postavili tudi legendarnemu ameriškemu podjetju Disney.

Tu gre velika zasluga Samu in Izi Login. Ko se je Disney začel zanimati za nas, sem bil tudi sam impresioniran. Samu sem rekel, zakaj ne bi naredili recimo Talking Lion King. Pa mi je takrat jasno razložil: ker imamo svojo znamko. In zakaj bi delal za drugo, če lahko svojo naredimo najmočnejšo na svetu. Volja in moč morata biti izjemni, da ne kloneš, ko pridejo do tebe veliki igralci v poslu. Odločitev je bila prava. Nobenega razloga ni, da ne bi bila enkrat močnejša kot Levji kralj.

Glede na to, da so ljudje po vsem svetu pretočili vaše aplikacije več kot sedemmilijardkrat, vas seveda Disney kuje v zvezde. Obstaja kakšna znamka, podjetje, ki se lahko pohvali s tako številko?

Glede mobilnih iger in videovsebin smo zmagovalci. Imamo več kot sedem milijard prenosov mobilnih aplikacij in več kot 17,3 milijarde ogledov videovsebin. Tako kot so za nas številke v fizični trgovini nedosegljive Disneyjevim, so za Disneyja daleč naše številke v digitalnem svetu.

Zdaj greste tudi na kitajski trg oziroma ste ga vi začeli osvajati že prej, z novimi lastniki pa še bolj intenzivno in strateško. Kakšen svet je to?

To je predvsem svet z ogromnim trgom (smeh). Pred prevzemom smo bili kot zahodni razvijalci že prej zelo močni na Kitajskem, leta 2016 smo se tam po uspehu uvrstili na osmo mesto med vsemi mobilnimi izdajalci na svetu. Ko smo dobili še lokalno pomoč, pa se je zelo hitro videl vpliv na rast naše baze uporabnikov. Želimo si narediti korak naprej tudi v fizični trgovini in videu. Pričakujem, da nam bo kitajski trg že kmalu pokazal svojo pravo moč.

Katere države vam prinašajo najboljše rezultate?

Zagotovo ZDA, Rusija, Kitajska, to so najmočnejši trgi. V Braziliji in Indiji, ki so trgi v rasti, pa najbolj napredujemo.

“Imamo več kot sedem milijard prenosov mobilnih aplikacij in več kot 17,3 milijarde ogledov videovsebin.” 

Pravkar je zunaj nova aplikacija, nova igra, Talking Tom Pool (bazen). Katera po vrsti je že?

To je že 17. mobilna igra blagovne znamke Talking Tom and Friends. V začetku leta 2018 pa že prihaja nova, ki je že v zadnji stopnji razvoja, testiranju.

Kaj pa videovsebine, katere vrste imate?

Animirana serija Talking Tom and Friends, ki jo lahko v sinhronizirani različici gledate tudi v Sloveniji, je na televiziji na sporedu že v več kot 160 državah po svetu. Od letos pa si jo lahko ogledate tudi na drugih platformah, kot je Netflix. Avgusta 2018 prihaja premierno že tretja sezona serije. Potem so tu še vsebine na YouTubu.

 Glasbeni video You get me je imel kar 300 milijonov ogledov.

Ja, okoli 330 milijonov.

Prej ste rekli, da je zelo pomembno, kako izbirati ljudi in kakšne. Kakšne profile sploh iščete in kdo je pri vas lahko uspešen?

Iščemo veliko profilov. Od umetnikov, razvijalcev, ilustratorjev do strokovnjakov za marketing in prodajo. Uspešen je lahko vsak, ki stoji za svojim delom in je odgovoren. Veliko ljudi stopi z enega položaja na drugega, če pokažejo zanimanje in če so pripravljeni sprejeti odgovornost za to. To je prvo pravilo. Potrebujemo odgovorne ljudi. Nikoli jih še ni bilo preveč (smeh).

Organizirate tudi kampe talentov. Kako to poteka? Tudi tako pridete do pravih ljudi?

Letos smo v Ljubljani organizirali že tretji Talent Camp. Mladi dobijo naše znanje in priložnost, da začutijo, kako poteka delo pri nas. Spoznajo vsa področja in vidijo, kako narediš mobilno igrico od ideje do izvedbe. Po drugi strani spoznamo mlade talente, ki jih je sicer kar strah priti do nas in vprašati za službo. Še z vsakega Talent Campa smo dobili vsaj dva res izjemna sodelavca.

Torej je to super naložba?

Ne bi rekel, da je naložba. Gre za super idejo, ki prinese za sabo veliko dobrega. S prvega Talent Campa smo na primer dobili »junior« ilustratorja. V njem smo videli perspektivo, danes je že art direktor za eno izmed naših iger. Pri nas ni treba deset let hoditi v službo, da dosežeš višji položaj. Napreduješ lahko v zelo kratkem času, če pokažeš željo, zanimanje in rezultate. Omejitve so samo v ljudeh, drugih ni.

Ste zelo mlado podjetje. Kolikšna je povprečna starost zaposlenega pri vas?

Jaz sem že čez (smeh). Povprečje je 33 let. Najmlajši jih ima 19.

Vseeno ste s 35 leti še zelo mladi za izvršnega direktorja tako velikega podjetja, ampak verjetno je v tej industriji to prednost. Bi kdo pri petdesetih še lahko dohajal to hitrost razvoja?

Verjetno, če bi zdaj do petdesetega ostal na tem položaju, bi še šlo. Če bi ga sprejel pri petdesetih in bil prej izvršni direktor v drugih panogah, pa ne bi preživel (smeh). Pa ne zato, ker tam ni dela. Ampak ker CEO v tej industriji ni nekdo, ki sodeluje samo s top menedžmentom in pripravlja strategije. Moj vsakdan je, da se pogovarjam z ljudmi v produkciji in dnevno rešujemo izzive. Vsak dan govorim z ljudmi, ki imajo še tri šefe pod mano. Hierarhija v tem pogledu pri nas ne obstaja. Trg se spreminja hitro in odzvati se moramo še hitreje in v tem zelo uživam. Dinamika je ogromna in mogoče je bolje, če si malo mlajši. (smeh)

Kakšno pa imate podporo kitajskih lastnikov?

Fenomenalno. Zaupajo nam, da vodimo podjetje naprej, kot smo ga zgradili. Pustijo, da delamo to, kar znamo dobro delati.

Kako pa je z obogateno resničnostjo (AR-tehnologijo) v vaši industriji, prek katere lahko tudi naši bralci recimo zaznavajo tokratno vašo ilustracijo na naslovnici?

Applov ARKit je zagotovo spodbudil razvijalce, da začenjajo tudi v tej industriji. Doslej je bil v naši industriji mobilnih iger daleč najboljši primer Pokemon. Pri My Talking Tomu smo naredili testni AR. Bo pa verjetno šlo tudi v to smer in seveda spremljamo novosti.

Če se vrneva na novo igrico Talking Tom Pool, je ideja prišla s Cipra? Tam je veliko bazenov.

(Smeh) Ideja je prišla s Cipra, kot pridejo vse, ampak ne zato, ker je tukaj toplo in ker je veliko bazenov, ampak ker smo šli čez vse te ideje, kaj bi uporabnika najbolj potegnilo, mu dalo good feeling. Vsi imajo radi poletje pa morje, bazene. To, da je prišel novembra, pa tudi ni naključje (smeh).

“(Smeh) Ideja je prišla s Cipra, kot pridejo vse, ampak ne zato, ker je tukaj toplo in ker je veliko bazenov, ampak ker smo šli čez vse te ideje, kaj bi uporabnika najbolj potegnilo, mu dalo good feeling.”

Koliko nejev in jajev je bilo v vaši družini za odhod na Ciper? Ne samo da se je spremenila vaša funkcija v službi in z njo odgovornost, odločiti ste se morali tudi za premik iz Slovenije.

Ko sem dobil ponudbo, sem imel tri pogoje. Prvi in najpomembnejši je bilo strinjanje družine, da gre z mano. Če se ne bi, ne bi sprejel te vloge. Hvala bogu imam razumevajočo družino in partnerico Uršo. Seveda ni bilo lahko, a stvari, zaradi katerih sem najprej omahoval, sploh niso bile najtežje ali najbolj zapletene. Recimo kako bo s šolo za otroke. Pa je bilo čisto v redu. Zame je zelo pomembna širina, ki jo otroka dobita s tem, ko ju pripelješ v drugo kulturo, drug jezik. Ne vidim slabih stvari, sploh pa zdaj novembra ne (smeh).

“Rad imam kontraste. Vrtnarstvo je fino, ker imaš včasih malo črno za nohti pa mišice te bolijo, malo se urežeš, udariš, malo si na svežem zraku.”

Kljub temu, da vas otroka včasih okarata, ker ste ju vzeli od širše družine in prijateljev, pa kdaj rečeta, da ima očka najbolj kul službo?

Ne promoviram svoje službe kot nekaj najboljšega, kar se mi je kadar koli zgodilo v življenju. Seveda se zabavata, ko prideta k meni v službo, je pa nekaj drugega, kar jima želim predati. Da kljub temu, da sem zaradi službe manj z njima, vidita, da je dobro uživati v tem, kar delaš, da ti ni naporno iti v službo. Seveda pridem kdaj utrujen domov, ne pa zdolgočasen in nemotiviran. To si želim, da vidita. Da bosta tudi ona iskala v življenju v delu to, kar ju veseli.

Verjetno trenutno nimate prav veliko hobijev, ampak ko se vrnete v Slovenijo, pa imate res kontrasten hobi glede na službo. Vrtnarstvo.

Rad imam kontraste. Vrtnarstvo je fino, ker imaš včasih malo črno za nohti pa mišice te bolijo, malo se urežeš, udariš, malo si na svežem zraku. Posadiš kaj, česar ne moreš čisto kontrolirati, kako raste. Tako se zelo sprostim.

Nekoč ste, kot zavedni Gorenjec, rekli, da ne boste nikoli živeli v toplih krajih, a Ciper vam očitno več kot ustreza?

Nikoli v življenju mi ni bilo žal trenutka, ki ga živim. Kljub temu, da sem hodil že prej na Ciper, ko smo imeli sestanke, sem rekel, da tukaj nikoli ne bi živel, ker je premalo zelenja in je prevroče. Na koncu sem tukaj. Ampak moj moto je, da je trenutek, v katerem si, najboljši trenutek. Seveda so določeni problemi, ki jih doma nismo imeli, in nasprotno, ampak je super.

Recimo, ni vam treba kidati snega.

Res je (smeh).

Sicer sneg na Cipru ni redkost.

Ciper ima smučišče na gori Olympus, ki je tudi najvišja točka. Smučaš lahko od januarja do marca in nekaj posebnega je, ko smučaš in gledaš obenem na morje (smeh).

__________

Povzeto po članku Obisk, revija Goodlife, zima 2017

_________

PREBERITE ŠE: