Déjà-vu je občutek, da se je določena stvar že pripetila. Nekateri ta pojav povezujejo s preteklimi življenji, sanjami in napakami v matrici, vendar znanost kaže, da je resničnost, na žalost, veliko bolj preprosta. Déjà-vu je le spomin, ki smo ga pozabili in se vrača, ne da bi se tega zavedali. Déjà-rêvé je v nasprotju z déjà-vujem precej redkejši pojav. 

Doslej ga je bilo možno opazovati le med epileptičnim napadom pri bolnikih z epilepsijo. Beseda dobesedno pomeni ‘že sanjano’ in se nanaša na spominjanje izkušnje, ki smo jo doživeli med spanjem.

Skupina raziskovalcev je preučila primere déjà-rêvéja, ki je bil umetno sprožen med električno stimulacijo možganov (EBS), iz 23 objavljenih študij in sedmih primerov, zabeleženih v bazah podatkov o epilepsiji. Njihovi rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Brain Stimulation.

“Električna stimulacija možganov omogoča ujeti ta pojav, ki ga je skoraj nemogoče ujeti v vsakdanjem življenju,” je pojasnil vodja študije Jonathan Curot iz univerzitetnega kliničnega centra v Toulouse, Franciji.

V stanju zasanjanosti

Znanstveniki prepoznavajo obstoj treh kategorij déjà-rêvéja. Prva, epizodična kategorija se nanaša na specifične sanje, ki so se zgodile ob specifičnem času. V večini teh primerov bolnik podoživlja sanje iz otroštva. Druga je kategorija seznanjenosti. Pacienti v teh primerih ponavadi ne morejo obnoviti poteka sanj, temveč izrazijo nejasno reminiscenco. Tretja in zadnja kategorija pa se nanaša na stanje zasanjanosti, med katerim ima pacient občutek, da sanja.

Po poročanju znanstvenikov sta prvi dve kategoriji déjà-rêvéja povzročili stimulacijo medialnega senčnega režnja. To je območje možganov, ki ureja dolgoročni spomin, nastanek spominov med spanjem in sanje nasploh. V stanju zasanjanosti je bila možganska aktivnost bolj razpršena, na splošno je bila največkrat zaznana v temenskem režnju možganov.

Študija zaključuje, da je déjà-rêvé resnični pojav, ki ga lahko sproži električna stimulacija. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da se močno opira na študije primerov. Tako bi bilo zanimivo videti, ali bi se ti rezultati lahko ponovili v nadzorovani študiji.

____

Preberite še:

 

http://www.goodlifestyle.si/intervju-sonja-ravbar-moda-z-duso/