BORNEO REVNEJŠI ZA POLOVICO ORANŽNIH OPIC
Med leti 1999 in 2015 se je populacija orangutanov na otoku Borneo drastično zmanjšala, tako da otok danes naseljuje le še pičlih 50 odstotkov nekdanje populacije izjemnih oranžnih opic. Za zmanjšanje populacija so krivi predvsem divji lovci, sekanje gozdov palmovcev za pridobivanje olja in papirja ter čedalje večji razmah rudarstva.
ORANŽNIM VELIKANOM GROZI ČRNA PRIHODNOST
Na podlagi raziskav populacije orangutanov na otoku Borneo v zadnjih 16 letih so Washingtonski raziskovalci izračunali padec števila populacije za kar 148.500 primerkov. Če se bo upad števila te živalske vrste nadaljeval nespremenjeno, do leta 2050 pričakujejo zmanjšanje populacije še za dodatnih 45.000 primerkov. Če se bo na Borneu nadaljevalo krčenje tropskih gozdov, se oranžnim drevesnim plezalcem, najbolj ogroženim velikim opicam, piše temna prihodnost.
“Če se bo upad števila te živalske vrste nadaljeval nespremenjeno, do leta 2050 pričakujejo zmanjšanje populacije še za dodatnih 45.000 primerkov.”
ZARADI DIVJIH LOVCEV LE ŠE BORNEO IN SUMATRA
Največjega sesalca, ki prebiva na drevesih, lahko danes najdemo le še na dveh mestih sveta. Z njim sta poseljena dva indonezijska otoka, Borneo in Sumatra. Tam se orangutani prehranjujejo z divjimi sadeži, insekti, drevesnim ljubjem, rožami in drevesnimi listi. Raziskovalci menijo, da sečnja gozdov za pridobivanje plamovega olja in papirja ni edini razlog, da je ta živalska vrsta tik pred izumrtjem. Približno 70 % celotne populacije so polovili in pobili nezakoniti divji lovci.
SMRTONOSNE PUŠKE
»Orangutane so na Borneu za meso lovili že od kolonizacije otoka dalje, enako kot za meso lovijo druge užitne živalske vrste,« je razložila Maria Voigt, članica nemškega centra za raziskovanje biodiverzitete in Mack Planckovega inštituta evolucijske antropologije. Dodala je še, da orangutani sicer niso njihov najpogostejši plen, saj raje lovijo divje prašiče in jelene. Pobijanje na otoku pa zadnje čase ni le posledica lova zaradi mesa, pač pa posledica vdora orangutanov v mesta, kjer se jih ljudje bojijo. Ker se njihovo naravno okolje iz dneva v dan manjša, so orangutani prisiljeni iskati hrano na mestnih vrtovih in parkih, tam pa jih čakajo smrtonosne puške prestrašenih prebivalcev.
“Pobijanje na otoku pa zadnje čase ni le posledica lova zaradi mesa, pač pa posledica vdora orangutanov v mesta, kjer se jih ljudje bojijo.”
EKOLOGI OSTAJAJO OPTIMISTIČNI
Raziskovalci so z označevanjem drevesnih gnezd teh velikih oranžnih opic in z analizo satelistkih posnetkov ocenili upad populacije – ugotovili so, da je bilo leta 1999 na Borneu med 200.000 in 300.000 orangutanov, medtem ko jih je bilo leta 2015 le še 70.000 100.000. Raziskovalci in mnogi prostovoljci pa so kljub zastrašujočim štrvilkam prepričani, da če se sečnja gozdov in lov prenehata, si lahko indonezijski orangutani v svojem naravnem okolju tako opomorejo, da sčasoma ne bodo več na seznamu ogroženih živalskih vrst. Ekologi so optimistični tudi zato, ker so številne preseljene populacije orangutanov v indonezijskih in malezijskih nacionalnih parkih stabilne in počasi rastejo.
Raziskovalci in mnogi prostovoljci pa so kljub zastrašujočim številkam prepričani, da če se sečnja gozdov in lov prenehata, si lahko indonezijski orangutani v svojem naravnem okolju tako opomorejo, da sčasoma ne bodo več na seznamu ogroženih živalskih vrst.
NA BORNEU EN VRSTA IN NA SUMATRI DVE
Na Borneu živi ena vrsta orangutana, medtem ko na otoku Sumatra živita kar dve. Čeprav tudi sumatrskim orangutanom ne gre najbolje, pa so raziskovalci prepričani, da njihova populacija še ni ogrožena, za ohranjanje tega stanja pa se trudijo tako raziskovalci kot mnogi prostovoljci in okoljevarstveniki.
Foto: Reuters
____________
Ker si že tu, preberi še tole …