Dakota Johnson, ameriška igralka
Johnsonova je začela nastopati pri desetih letih, v reklamnih oglasih z materjo še veliko prej, ampak lahko bi rekli, da se je v šov biznis rodila. Njena mati je oskarjevka Melanie Griffith, njen oče Don Johnson iz Miami Vicea in njena babica nihče drug kot Tippi Hedren. Pri osemindvajsetih, pravi, se počuti svobodnejšo kot kadarkoli prej. »Morda zato, ker sem se končno naučila, da se je treba soočati s svojimi strahovi, nepričakovanimi čustvovanji, jih obrniti sebi v prid.« V naslednjih tednih bo nadaljevala s promocijo filma Suspiria, kjer igra glavno vlogo ter Bad Times AT The El Royale, v katerem je med ostalimi, nastopila ob Jeffu Bridgesu.
V najnovejšem filmu Luce Guadagnina, Suspiria, ki so ga pred nekaj tedni premierno prikazali na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah, Dakota igra plesalko Susie Bannion, ki je iz Ohia prišla v Berlin na prestižno, in kot se izkaže, zelo nenavadno plesno akademijo. Kmalu po prihodu vskoči v vlogo plesalke, ki je skrivnostno izginila in ne mine dolgo, ko postane najbolj iskana balerina na šoli. Le zakaj? Sočasno pa se med njo in njeno plesno učiteljico Madame Blanc (Tilda Swinton) razvije intenzivni, nenavadni odnos, ter obenem izkaže, da akademijo v resnici vodijo čarovnice. Brrr.
In od tam naprej se zgodba močno zaplete… In kako Dakota pleše? Precej impresivno, glede na to, da je k uram plesa hodila od svojega sedmega pa do petnajstega leta, za vlogo Susie pa je ples bolj ali manj redno vežbala leto dni, čeprav sama pravi, da jo je bilo od vsega na snemanju najbolj groza prav pravilnega izvajanje gibov. »Ne nazadnje igram profesionalno plesalko…«
ZVEZDA PO 50 ODTENKOV SIVE
Rodila se je v Austinu, odraščala pa povsod drugje, še največ med igralskimi prikolicami na snemanjih svojih staršev. »Zdelo se mi je kot da sem od vedno del cirkuške karavane, ki se je z vsakim novim projektom mame in očeta spreminjala. Letala, avtomobili, vlaki so bili del mojega vsakdana. Tako kot tudi nadarjeni ljudje, ki sem jih imela privilegij spoznati, režiserji, igralke in igralci, scenaristi, pisatelji, glasbeniki – ves čas sem bila sredi izjemne družbe.«
Na Manhattan se je zares preselila šele po uspehu filma Petdeset odtenkov sive. Čeprav je bila opažena že prej, spomnimo se samo njenega simpatično seksi prizora z Justinom Timberlakeom v Fincherjevem Socialnem omrežju, ki je zapomnljiv veliko bolj kot bi se od takšnega prizora pričakovalo.
Avdicij, pravi, jo je groza vse iz časa, ko je na sprejemnih izpitih igre prestižnega Julliarda morala peti. »Izmed 140 kandidatov sem ravno jaz bila med tistimi štirimi, ki so jih poklicali naj zapojejo in izbrala sem si takrat mojo najljubšo skladbo Nude skupine Radiohead, ki jo seveda zna odpeti samo Thom Yorke. Seveda sem pogrnila!«
Na avdiciji za Petdeset odtenkov sive ji je šlo bolje, in tako zdaj gledamo njegova nadaljevanja in kjer deklič Anastasia, roko na srce, ne počne prav nič posebnega. A to je že stvar scenarijev in drugih dejavnikov, ki naredijo filma takšen, kot potem pač je.
»Zdelo se mi je kot da sem od vedno del cirkuške karavane, ki se je z vsakim novim projektom mame in očeta spreminjala. Letala, avtomobili, vlaki so bili del mojega vsakdana.«
TELO UPORABLJA KOT OROŽJE
Nekaj kasneje, po tistem, ko je posnela prvi del trilogije, se je odpravila na turnejo s skupino The Black Keys, ker njena najboljša prijateljica pač hodi z bobnarjem, jo je v francoski Nimes, kjer so gostovali, poklical režiser Guadagnino in si jo zaželel v vlogi mlade zapeljivke v filmu A Bigger Splash. Margot Robbie je bila pravkar odpovedala sodelovanje. Tako je odletela na ta nenavadni vulkanski otok, ki leži med Sicilijo in tunizijsko obalo in tam so jo pričakali Luca, Ralph Fiennes, Tilda Swinton in Matthias Schoenaerts…
»Povedali so mi da je otok Pantelleria oboževal tako Aldous Huxley kot Truman Capote in da ga zaznamuje veter scirocco, ki iz saharske Afrike s seboj, včasih kar z dežjem, prinese rdečesiv pesek. In da morajo letala na letalskih stezah privezati, sicer jih veter suče sem in tja. Ta otok je nekaj najbolj bizarnega, kar sem doslej videla v življenju. Premore zelo posebno energijo. Ne vem, če zaradi vsega naštetega, ampak med bralnimi vajami mi ni in ni šlo. Zdelo se mi je, da se sramotim pred starejšimi kolegi in tako sem jim povedala, da enostavno nisem dovolj dobra za to vlogo, da ne bom mogla izpolniti njihovih pričakovanj… Njihov odgovor se je glasil, pojdi domov, spravi se k sebi in potem bomo začeli s snemanjem. Tako je tudi bilo.«
Zakaj je imela toliko težav z lastno samopodobo? »Verjetno zato, ker sem imela občutek, da ekipa želi samo še eno Anastasio. Kako napak sem razumela! V resnici je moj lik v tem filmu, ime ji je bilo Penelope, in Tilda in Ralph so mi pomagali pri tem, najbolj temačen lik, ki sem jih igrala… do Susie v Suspirii. Penelopa za razliko od Anastasie svoje telo uporablja kot orožje, dobesedno.«
VAGABUNDSKA NAJSTNICA
Kot odraščajoča najstnica je po ločitvi staršev dva tedna preživljala z mamo v Los Angelesu, dva z očetom v Coloradu. »Nisem obiskovala redne šole, z menoj je potovala učiteljica in učila sem se povsod tam, kjer sem bila. Seveda mi je bilo v tistem obdobju lepše z očetom na ranču. Naučil me je zakuriti ogenj, jahati konje, voziti motor, streljati… Pri mami je bilo drugače, a obenem je bila njena klet polna starih filmov, razporejenih po abecedi, tudi zelo redkih… Filmov noir, kot se jim reče, iz petdesetih, nekateri med njimi so popolnoma neznani.« Takšni, kot na primer Črna maša, v katerem je igrala dekle gangsterja Bulgerja (igra ga Johnny Depp)? »Ja, podobni…« Kako je bilo snemati z Deppom? »Zabavno, najina vez se je zgradila predvsem na spominih na skupnega prijatelja Hunterja S. Thompsona, očetovega prijatelja, ki nas je pogosto obiskoval, tudi on je živel v Coloradu, in njegova betula Woody Creek Tavern je resnično legendarna. Občasno sem delala v njej kot prodajalka, med poletnimi počitnicami… In Thompson je bil zelo čaroben, govoril mi je ‘mala princesa’.«
Njena življenjska dinamika se je v zadnjih nekaj letih precej spremenila, njena baza je postala New York. Toda, kot pravi, pogreša naravo Austina in tisto Aspna v Coloradu, ki je dolgo veljal za njen ‘še najbolj’ dom.
»Penelopa za razliko od Anastasie svoje telo uporablja kot orožje, dobesedno.«
DUHOVITA, BISTRA, INTELIGENTNA
Alfred Hitchcock je nekoč neslavno izjavil, da je za igralke in igralce bolje, da niso preveč inteligentni, ker je tako prikladnejše za režiserje, da jih za svoje projekte »pregnetejo«. Luca Guadagnino, režiser, ki je doslej že dvakrat angažiral Dakoto za svoja projekta, sam sicer velik oboževalec Hitchcocka, se z mojstrovo mislijo ne more strinjati. »V nasprotju z njim sam lahko delam samo z zelo bistrimi in inteligentnimi ljudmi, ki me znajo presenetiti. In Dakota je ena od njih, njen fokus je izjemen in pred njo je dolga pot na kateri nas bo s svojim delom še kako presenečala…«
Ta skrivnostna in v živo zelo duhovita igralka, je prepričana, da se pri vsakem projektu še vedno veliko nauči o sebi. »Zdi se mi, da sem v zadnjih nekaj letih dobila uvid v svoje delo, ki ga prej nisem imela. Med snemanjem Suspirie mi je postalo jasnih precej stvari, ki so povezane z ženskami, kaj pomen biti ženska in kako kot ženska bivati v tem svetu. Pogosto se mi zdi, da mlade ženske, pa tudi tiste, ki so v svojem poslu dobre, čutijo potrebo da bi, pogosto na umazan način, tekmovale z ostalimi ženskami. Kako nepotrebno. Na setu so bile večinoma ženske, štirideset žensk, in na tako dobro ustvarjalno energijo še nisem naletela. Bile smo si enake v vsem, nobenega rivalstva ni bilo med nami. Ideja enakosti in bratstva se mi zdi v današnjem svetu najpomembnejša.«
Ilustriral: Mitja Bokun
_______________
Povzeto po članku Portret, revija Goodlife, jesen 2018
_____________