Foto: Nejc Ketiš
To leto je za Exodos zelo posebno. Praznujejo namreč že kar 20. leto svojega delovanja, v katerem odbijajo komercialo in vlagajo v kulturo, ki koristi celotni družbi. V teh letih so izgubili vso podporo oblasti in ⅔ proračuna, pridobili pa so na povezavah in skupnih mednarodnih projektih ter predstavili nad 600 umetnikov vsega sveta. Četudi sem za festival sodobnih odrskih umetnosti že slišala, pa je bilo to moje prvo leto, ko sem ga dejansko obiskala.
POPOLNO PRESENEČENJE
Lokacije, na katerih se prireditve odvijajo, so bile vsaj zame bolj neznane. Nisem namreč vedela, da je v isti stavbi kot priljubljena picerija Foculus tudi gledališče Glej, ki je bilo tudi moje prvo prizorišče festivala. Pustila sem se popolnoma presenetiti in si vnaprej niti nisem prebrala, kaj naj bi naslov pomenil in o čem bo predstava pravzaprav govorila.
Napovedovalca radia in “begunski” gost
Po svoji uverturi in kratki predstavitvi programa na radiu Dona Taradodd, kar v arabščini pomeni brez frekvenc, družba začne sarkastično kritizirati in zavračati družbenopolitično, ekonomsko in medijsko retoriko.
NE GOVORIM ARABSKO!
Povzpela sem se na tribune, ki so sprejele zelo malo ljudi, a hkrati med obiskovalci in igralci pričarale posebno intimo. Zatem sem se ozrla na oder. Tam so že sedeli nastopajoči, ki so, kot je naslov namigoval, spominjali na radijske voditelje. Na dveh mizah so sedela tri dekleta in en fant, vsi sproščeni in zgovorni. Predstava se je začela malce kasneje, saj so morali urediti še zadnje podrobnosti z radiem Študent, ki jih je v živo oddajal iz svojega etra. Predstava se začne in ŠOK! Druščina je pričela govoriti v arabščini, jaz pa sem medtem malce zmedeno poskušala dojeti, kaj nam poskušajo sporočiti. Par minut kasneje so razložili, da so Palestinci, bodo pa za nas govorili v angleščini. Nastopajočim je ime Zina Zarour, Faris Shomali, Henna al-Hajj Hasan in Lama Rabah, tipično palestinsko, če sem že kdaj slišala kakšno njihovo ime.
Po svoji uverturi in kratki predstavitvi programa na radiu Dona Taradodd, kar v arabščini pomeni brez frekvenc, družba začne sarkastično kritizirati in zavračati družbenopolitično, ekonomsko in medijsko retoriko. Seveda je v njihovih anekdotah omenjen tudi Donald Trump, brez omembe katerega danes zdrži malokateri komedijant. Štirje napovedovalci pa se s svojem humorjem sarkastično preusmerijo na begunce in se šalijo na svoj račun s stavki kot so: “Danes se vsi posvečajo Siriji, včasih pa je bila vsa medijska pozornost na Palestini! Mi smo bili tu prvi in ne maramo deliti pozornosti s Sirijo” ali pa “Ko smo prišli na letališče, nas sploh niso pregledali! Nato sem jim omenil, da sem le polovično Palestinec, pol pa Sirijec. Še vedno so me spustili čez, kako nezaslišano!” Na gostujoči stol so povabili tudi begunca, ki je iz Palestine prišel živeti na Norveško in z njimi opravili kratek intervju, ki je zaradi begunskih zgodb komičnega gosta požel bučen aplavz.
40 MINUT SARKASTIČNEGA HUMORJA
Njihov 40-minutni šov je vseboval tako smešne komentarje, kot humorne vložke prikazane s slikami, glasbeno spremljavo slovenskega pianista in pa njihovo lastno pevsko točko. Jaz sem bila prvi dan mojega obiska navdušena. Ste bili tudi vi?
—————–
Več o festivalu EXODOS si lahko preberete TUKAJ, vstopnice za posamezno predstavo pa lahko kupite eno uro pred prireditvijo na prizorišču.
—————–
Katere prireditve smo poleg EXODOSA še obiskali? Vabljeni k branju člankov o festivalih, ki jih preprosto ne smete zamuditi!
