Foto: Matej Grošelj
JURE PREK, karakterni animator
Svetovna filmska industrija dela velike korake v napredku tehnologije. Pravzaprav se tehnološke razsežnosti večina gledalcev ni zavedala vse do eksplozije Cameronovega Avatarja. Kakšni umetniki vse stojijo za takimi projekti pa ve malokdo. Jure Prek je eden izmed redkih slovenskih digitalnih animatorjev. Seveda, v Sloveniji za to ni ne izobraževanj in ne dela. 28-letni Jure je zato znanje, kako oživiti animirane junake iskal pri najboljših holivudskih strokovnjakih.
Ima karakterni animator sploh delo v Sloveniji?
Ima. Vendar na žalost ne v svetu filma, kjer se zahteva najvišji nivo kakovosti.
Zato je potrebno iti v tujino. Tudi vaš študij je povezan s tujino. Kako je potekal?
Študij je potekal na daljavo. Sedež je v Ameriki, študiral pa sem lahko praktično kjer koli na svetu. Edini pogoj je bil dostop do hitropasovnega interneta. Študij je osnovan predvsem na praksi. Poleg tedenskega teoretičnega programa (največ uro in pol videa), sem moral opraviti se praktično nalogo, ki se je povezovala s trenutno teorijo. Vsak naslednji teden sem moral nato popraviti prejšnjo nalogo in narediti novo.
V teh 18 mesecih ste delali res intenzivno in to s pravimi strokovnjaki. Vaši mentorji so bili vrhunski holivudski filmski ustvarjalci. Pri katerih velikih projektih so blesteli?
Zamenjal sem 6 mentorjev in prav vsak se lahko pohvalil s številnimi filmskimi naslovi. Ti ljudje prihajajo iz velikanskih studiev kot so Weta Digital, Pixar, Dreamworks, Framestore, Blue sky, Industrial Light and Magic. Sodelovali pa so pri filmih kot so: Gospodar prstana, Neverjetni, Ledena doba, Shrek, Ratatouille, Vojna zvezd, King Kong, Zlati kompas, Transformerji in mnogih drugih. To so pravi profesionalci, večinoma mladi ljudje, ki te seznanijo s trenutno situacijo v industriji ter te kar najbolje pripravijo na prihod v poslovni svet.
Očitno ste že vedeli, da gre pri vas, ob tem kar delate za sanjski poklic, saj ste bili najboljši med študenti. Kakšno nagrado ste prejeli po koncu študija?
Kljub temu da sem vedel, da v Sloveniji tak poklic ne obstaja, sem se zaljubil v animacijo ter vdihovanje življenja v na videz mrtve digitalne like. Študija sem se lotil zelo resno, čeprav je bilo včasih ob redni službi kar naporno. Lahko bi rekel, da v 18 mesecih nisem imel dopusta, če pa sem že kam šel, sem vedno imel računalnik vedno s sabo. Očitno se je to obrestovalo in na koncu študija sem prejel nagrado “MENTOR CHOICE AWARD”. To je najbolj prestižna izmed nagrad , ki jih podeljujejo na koncu študija in edina, ki jo podelijo mentorji. Ko sem izvedel, da so izmed 600 študentov mentorji za najboljšega študenta tega letnika izbrali mene, nisem mogel verjeti. Veste, tukaj je bilo veliko res dobrih animatorjev.
V Sloveniji vas ni veliko, ki bi se s tem ukvarjali, poleg tega pa ste tudi edini s to nagrado. Vam je prinesla kakšno delo več v tujini?
Verjetno nagrada naredi vtis na delodajalca, ko bere življenjepis, vendar mislim, da je še vedno delo tisto, ki ti prinese dobro službo. V tem poslu namreč ni pomembna diploma ampak samo kaj znaš.
Delali ste tudi pri dveh odmevnih tujih animiranih filmih. Tudi pri zelo popularnem Povest o Despereauxu, kjer je junaku, ki ste ga animirali prav vi, glas posodil Dustin Hoffman. Koliko stika imate sploh z režiserjem in igralci?
Animator le redko uspe v živo spoznati kakšno slavno osebo, mogoče po naključju! Igralci namreč veliko prej opravijo svojo delo kot animator, zato je srečanje skoraj nemogoče. Ima pa animator precejšen stik z režiserjem, saj potem nekako on postane igralec v režiserjevih očeh. Gre nekako za relacijo režiser – igralec: ‘ Reeeeez! Ni dobro, gremo še enkrat! Rez, rez, rez!!!
Vaše delo je, da liku, ki ga nariše ilustrator vdihnete življenje. To pomeni, da morate zelo dobro poznati obrazno mimiko, gestikulacijo? Morate biti dober psiholog?
Prav tako kot mora imeti igralec talent za igro, obrazno mimiko in gestikulacijo, jo mora imeti tudi animator. Saj njegovi liki na koncu igrajo in preko svojih gibov prikazujejo duševna stanja v katerih se nahajajo. Ne vem, če moraš biti ravno dober psiholog, jaz sem precej časa posvetil preučevanju človeškega obraza in mimike. Saj vsaka gesta, gib telesa, mimika pokažejo neko drugo čustvo ali stanje. To, da se gledalec poistoveti in razume v kakšnem stanju je digitalni lik v določenem trenutku, je tudi najtežje doseči pri animaciji,.
Če veste, da nek igralec posodi glas animiranemu junaku, potem dobro naštudirate tudi igralca, da mu vdihnete njegove lastnosti. Je bilo tako recimo pri Dustinu Hoffmanu?
Absolutno! Igralčeve geste gredo najbolj skupaj z njegovim glasom. Pri filmu celo zahtevajo, da vlečeš smernice z dejanskim igralcem, še posebej, če je ta bolj slaven. Po navadi nam tudi priskrbijo video posnetke igralca, ko snema zvočno podlago. Zabavno je, ko moraš Dustina Hoffmana preleviti v podgano (smeh)!.
Koliko animatorjev sodeluje pri tako velikem projektu in kako je delo razporejeno? Kaj je bila konkretno vaša naloga pri tem filmu?
Pri Narniji nas je bilo približno 30. Pri Povesti o Despereauxu pa med 100 in 150. Razlika je v tem, da je Poves o Despereauxu v celoti narejena v 3D računalniški tehniki in zato zahteva večjo ekipo. Pri Despereauxu smo bili razdeljeni v deset ekip, vsaka je imela svojega glavnega animatorja, ki je poročal nadzornemu animatorju. Vsaki ekipi je dobila svoje sekvence, ki jih je glavni animator razdelil med nas. Moja naloga je bila narediti sekvenco podgane (Dustin Hoffman), ki beži pred kraljevo stražo.
Karakterni animator je eden izmed delov animacijskega procesa. Kako poteka nastajanje junaka od skice do oživetja?
Karakterni animator pride na vrsto tik pred koncem produkcije. Prej se zvrstijo mnoge faze. Najprej ilustrator nariše lik, nato 3D modelerji prelevijo ta lik v 3D obliko. Ko je to potrjeno, liku dodajo še barve, teksture oblačil, kože, oči itd. Vzporedno pa se pripravlja ogrodje za animacijo. Naredijo nekakšne kontrole s katerimi animator premika lik. Šele nato ga dobim jaz v roke in nato gre še v fazo renderiranja(upodabljanja). Tu nastaja končna slika, ki jo vidimo na platnu.
Glede na to, da verjetno precej časa presedite za računalnikom in se ukvarjate z detajli pri junakih, ali svoje like kdaj tudi sanjate?
Ni se mi še zgodilo, da bi me sredi noči napadel grozen zmaj (smeh), vendar dostikrat delo nosim domov, bolj ali manj v mislih, saj je potrebno ves čas premlevati igralske ideje.
Danes pravzaprav skoraj ni več filma brez digitalne animacije. Vrhunec posebnih efektov je zdaj dosegel James Cameron z Avatarjem. Kateri film je po vaše imel najboljšo animacijo?
Avatar niti ni imel najboljše animacije, bolj so fascinantni tehnični presežki. Zagotovo so naredili velik korak naprej in postavili nove meje v vizualnih efektih. Glede animacije pa sem na strani Pixarja, ki je v lasti Walt Disneya. So pravi mojstri animacije. Pri njih ne uporabljajo “motion captra” (posnemanje gibanja), ampak so vse animacije narejene ročno in prihajajo izpod rok največjih mojstrov animacije. Še posebej sem navdušen nad filmom Rattatouille. Odlični so pri igralskih odločitvah, animacija pa je tudi tehnično izpeljana do potankosti.
Ko gledamo animacijo, je opaziti, da se vedno bolj približuje realnosti. Prav pri Avatarju je veliko efektov za katere povprečni gledalci niti ne vemo, da so to efekti in ne realnost. Kam bo šla prihodnost filma in digitalne animacije? Je Cameron postavil smer v 3D-ju?
Definitivno, sploh v tako imenovanem VFX filmu. To je film z digitalnimi efekti, med katere spada tudi animacija. Pri tej zvrsti večinoma težijo k realnosti, saj se digitalni svet pomeša s pravim posnetim svetom in čar je v tem, da gledalec ne opazi razlike. So filmi kot je Forrest gump, kjer je ogromno računalniške obdelave, pa kot gledalec tega sploh ne opaziš. 3D grafika je prišla tako daleč, da prikazuje realistične posnetke govorečih živali, neverjetne poplave ter leteče gore. Cameron je definitivno postavil novo mejo v 3D tehniki. Ne bi rekel, da je nova smer, je pa tehniko in programsko opremo ter ustvarjalnost pripeljal do novih meja.
In kaj je vaša največja želja? Kaj bi delali brez pomisleka, oziroma s kom?
Brez pomisleka bi delal v Pixarju pod okriljem režiserja Brad Birda (Iron Giantm, The Incredibles, Ratatouille).
“Zabavno je, ko moraš Dustina Hoffmana preleviti v podgano!”
Kdo so tisti ustvarjalci v vašem poslu, ki jih najbolj občudujete?
Poleg odličnih animatorjev, občudujem tudi ilustratorje, ki skrbijo za celostno podobo filma. Izpod njihovih svinčnikov prihaja čarovnija.
Predvidevam, da ta poklic v Sloveniji še ni tako cenjen in da so tako pogoji kot plačila v primerjavi s tujino zelo skopa?
Logično, trg je manjši, projekti so manjši, s tem pa tudi plačila. Vendar pa moram reči, da v Londonu sicer več zaslužiš, a tudi več zapraviš.
Pred 50-imi leti je bilo v Hollywoodu okoli 1000 animatorjev, polovica jih je delala v Disneyjevih studiih. Danes je animatorjev, specialistov za posebne efekte, v Ameriki nešteto. So Disneyjevi studii še vedno mikavni za nekoga, ki se s tem ukvarja?
Res je, da je animatorjev nešteto, vendar dobrih še vedno primanjkuje. Tudi količina projektov je enormno narasla v tem času. Disneyevi studii se zdaj ukvarjajo večinoma s 3D animacijo. V lasti imajo studio Pixar in so še kako zanimivi.
V Novi Zelandiji so se tovrstni umetniki razcveteli po ustvarjanju filma Gospodar prstanov. Tudi vi ste imel željo, da bi odšli tja?
Sicer sem precejšen domoljub, a če bi se kdaj odselil za več let v neko drugo državo, bi to zagotovo bila Nova Zelandija. Delal pa bi v studiih Weta Digital. Bil sem že tam in država je prekrasna, podobna Sloveniji.
Pri nas verjetno ne obstaja ne študij in ne izobraževanja animacije. Kje se mladi, ki jih to zanima lahko učijo, izobražujejo?
Najbolj toplo priporočam Animation Mentor. Če imaš željo, ti bodo tukaj dali znanje. Pri drugih šolah je potrebna previdnost. Obljubljajo izjemne programe, potem pa ni nič iz tega. Veliko pa je tudi cenejših poti pridobivanja znanja. Po svetu je na stotine učnih DVD-jev in knjig, ki govorijo o tej temi.
Glede na to, da ste dober digitalni animator, koga pa bi najraje imitirali, če bi morali. In koga bi najraje spremenili v animiranega junaka?
Zanima me tako ekstremizem Jima Careya, na drugi strani pa bi bilo zabavno in zahtevno hkrati imitirati in animirati lik Anthonyja Hopkinsa z njegovim mirno a vselej igralsko vrhunsko mimiko.
___________
Povzeto po članku Sanjske službe, revija Goodlife, pomlad 201o