Vsi oziroma vsaj večina zaposlenih staršev se na določeni stopnji čuti krive ob izpustitvi ogleda sinove nogometne tekme ali hčerine gledališke predstave. Kadar na delovnem mestu v zadnjem trenutku nastopijo problemi ali pa je nujen obisk stranke, je namreč povsem običajno skrbeti, da se z neprisotnostjo povzroča podzavestna škoda otrokom.
VEČ GOSPODINJSKIH DEL, VEČ VEDENJSKIH PROBLEMOV
Toda kako delo staršev dejansko vpliva na življenje otrok? Večina raziskav o vplivu zaposlitve staršev na otroke se osredotoča na vprašanji, ali so matere zaposlene ali ne, ali starši delajo s polnim ali skrajšanim delovnim časom, in na vpliv količine časa, ki ga starši preživijo na delu. Raziskava, ki jo je opravil Harvard Business Review, pa ni obtičala le na vprašanjih o času, temveč je poleg tega preučila karierne in družinske vrednote staršev, psihološki vpliv dela na družinsko življenje (razmišljanje o delu, ko so starši fizično prisotni doma z družino), obseg čustvene vpletenosti v kariero ter diskretnost in nadzor nad pogoji dela.
»Ugotovljeno je bilo, da je otrokovo čustveno zdravje višje, če starši verjamejo, da bi morala biti družina prva, ne glede na čas, preživet na delu. Poleg tega so ugotovili, da se otroci bolje počutijo, ko starši gledajo na delo kot na vrsto izziva, vir ustvarjalnosti in užitka, ne kot na nujno zlo.«
VPLIV OČETA
Več vedenjskih težav je bilo opaziti pri otrocih, kjer so bili njihovi očetje preveč psihično vpleteni v svoje kariere, ne glede na to, ali so delali pozno v noč ali ne. Družinski čas, kjer so bili očetje fizično dostopni, toda psihično na delu – očetova psihološka razpoložljivost ali opazna odsotnost, ko je na svoji digitalni napravi – je bil povezan tudi z otrokovimi emocionalnimi in vedenjskimi težavami. Po drugi strani pa so otroci pokazali razmeroma malo vedenjskih težav, v kolikor se je oče dobro počutil in bil zadovoljen s svojo službo, ne glede na to, kako dolgo je delal.
VPLIV MAME
Pri materah je bila stvar rahlo drugačna. Matere z avtoriteto in preudarnostjo na delovnem mestu so vzgajale duševno bolj zdrave in razvite otroke. Ugotovili so namreč, da imajo otroci koristi, če imajo matere nadzor nad tem, kaj se jim dogaja, ko delajo. Pri materah, ki si vzamejo čas zase – v smislu sprostitve in samopomoči – in se ne posvečajo toliko gospodinjskemu delu, je bilo opaziti visoko povezanost z višjo duševno razvitostjo otrok. Ni šlo samo za to, da so matere doma ali na delovnem mestu, šlo se je za to, kaj počnejo s svojim prostim časom, ko so doma. Če matere niso bile s svojimi otroki, ker so skrbele za svoje zdravje in sprostitev, to ni pokazalo nobenega slabega učinka na otroke. V kolikor pa so se matere ukvarjale le z gospodinjskimi deli, so bili otroci bolj nagnjeni k vedenjskim problemom.
KAKOVOSTNI ČAS JE RESNIČEN
Tradicionalne vloge očetov in mater se vsekakor spreminjajo, toda še vedno velja, da ženske nosijo več psihološkega bremena starševske odgovornosti. Raziskava Harvard Business Review je pokazala, da matere, ki si vzamejo čas, da poskrbijo zase in za svoje potrebe, namesto za gospodinjstvo, lažje in učinkoviteje skrbijo za svoje otroke. Očetje po drugi strani pa lahko bolje poskrbijo za zdravo duševno stanje svojih otrok, kadar so psihološko prisotni z njimi in ko njihovo delo okrepi njihov občutek za sposobnost in njihovo dobro počutje.
Dobra novica v tej raziskavi je, da so te lastnosti delovnega življenja starša vsaj pod določenimi pogoji pod njihovim nadzorom in jih je mogoče spremeniti. Torej, če koga skrbi, kako kariera vpliva na duševno zdravje otrok, se je potrebno osredotočiti na vrednost družine, nato pa eksperimentirati z ustvarjalnimi načini, da bodo otrokom na voljo fizično in psihično.
Foto: Pixabay
___________