Razmišljal in fotknil Žiga Drofenik
Kdor me malo bolje pozna, mi ne bi pripisal impulzivnosti in hitropoteznega odločanja. Dneve in tedne skrbno načrtujem, življenske načrte imam jasno začrtane, po žepih nosim polno listkov s seznami knjig, filmov, plošč, ki jih je treba prečekirati. Vse v stilu vojaških vaj »Ništa nas ne smije iznenaditi«. Bog ne daj, da se mi zgodi kaj nepredvidenega. Izjema so potovanja. Daleč od doma s kako odločitvijo presenetim samega sebe. In potem se mi zgodijo zanimive reči.
Jutro v New Yorku. Začne močno deževati. Dobim super idejo, da bi obiskal Guggenheimov muzej na severovzhodu Manhattna in dan preživel na suhem. A ko prispem tja, ugotovim, da je imelo enako genialno idejo okoli tisoč ljudi, saj se vrsta za vstop v muzej vije vse okoli stavbe. Ker se mi ne da stati v vrsti, se odločim nadaljevati pot naprej na sever vse do zloglasne 110. ulice, kjer se konča Central Park in začne Harlem in kjer je še danes nevidna meja med belim in črnim New Yorkom.
POGUMNO VSE DO 138. ULICE, KO ZASLIŠIM …
Prispem do 110. ulice, izstopim, a ko pridem ven, še bolj dežuje in močno piha. Pomislim, da če sem prišel že tako daleč, lahko grem še naprej do Bronxa. Nadaljujem vožnjo do 138. ulice in ponovno izstopim. Prazne ulice v vsem tem dežju ter vetru ne dajejo prijaznega videza. Lutam naokoli in neuspešno iščem kavarno, da bi se zatekel pod streho. Za dež se zdi, da lije vodoravno, veter mi že obrača dežnik, zato je moja parka totalno premočena. Vračam se k postaji podzemne, ko me ustavi glasba, ki prihaja z druge strani ulice.
Čez cesto na stavbi zagledam napis New Life For Better Living. Glasba se sliši super, zato se odločim vstopiti in preveriti, kaj se dogaja. Ura je malo čez dvanajst opoldan in kot kaže, sem uletel ravno na nedeljsko mašo v črnski baptistični cerkvi. Na vratih me sprejme starejša gospa, odeta v belo haljo z belimi rokavicami, in povabi, da se usedem. Dvorana je polna ljudi, ki se pogovarjajo, pijejo, jejo, brskajo po telefonih. Otroci se igrajo med sabo, nemirno hodijo med stoli in si me ogledujejo. Na odru bobnar in klaviaturist igrata gospel ter rhythm & blues ritme, nakar se jima pridružijo trije pevci, ki religiozne napeve interpretirajo z izjemnimi vokali.
»Nikakor si danes zjutraj nisem mislil, da bom pristal pri maši v cerkvi sredi Bronxa, kakor si verjetno vi niste predstavljali, da boste danes srečali Slovenca.«
IMAMO KAKŠNE GOSTE?
Sproščeno druženje ob petju traja več kot pol ure, nakar vstane starejši gospod, gre na oder in začne plesati. Pridruži se mu še nekaj ljudi in ko se utrudijo, glasba počasi zamre. Prvega plesalca vodilna pevka predstavi kot pastorja cerkve in napove njegovo pridigo, še prej pa sledi običajni pozdrav gostom. »Imamo kakšne goste danes?« Vsi se obrnejo k meni, me gledajo in se mi nasmihajo. »Imamo kakšne goste danes?« ponovi pevka, se obrne k meni ter mi pomaha, naj se ji pridružim na odru. Shit, prvič v življenju se slučajno udeležim maše, pa že moram na oder.
KO SE ZNAJDEM NA ODRU ČRNSKE BAPTISTIČNE CERKVE
Prosijo me, da se predstavim, povem, od kod sem in kateri religiji pripadam. V mikrofon odgovorim, da ne pripadam nobeni cerkveni ustanovi, da pa sicer prihajam iz Slovenije, kakor njihova prva dama. Najprej jim ni nič jasno, a potem nekdo iz publike vzklikne: »Aaa, Trumpova žena!« Povem jim, da nisem religiozen človek, a da me zelo zanimajo verske korenine črnske glasbe, kot so blues, soul, jazz. Da sem si vedno želel videti podobno ceremonijo v živo in da upam, da nisem moteč element. Vsi mi odkimavajo, češ, sploh ne, dobrodošel. »Pa vendar«, pravim, »nikakor si danes zjutraj nisem mislil, da bom pristal pri maši v cerkvi sredi Bronxa, kakor si verjetno vi niste predstavljali, da boste danes srečali Slovenca«. »Nič hudega,« vzklikne visok in močan moški v zadnji vrsti »saj si tudi mi nismo predstavljali, da bo kdaj Trump naš predsednik!« Vsi se na glas zarežimo in ko se vrnem na svoj sedež, na oder pride pastor.
KARIZMA, TRANS IN MUZIKA
Začne z enourno pridigo, kakršno včasih vidiš v filmih. Govori na pamet, meša prigode Stare zaveze z življenjem ljudi v dvorani, poje, kriči, se joče, cepeta in zapleše, ko na pomoč prikliče glasbenike. Neverjetna karizma in retorična spretnost vejeta iz njegovega govora. Iz govora izvem, da je bil včasih v zaporu, da ima njegova žena (ki sedi na odru) raka, da živi v revščini in da je začel pridigati v majhni najeti sobani, potem pa zaradi vse večje popularnosti svojo cerkev preselil v to dvorano. Ljudje vneto poslušajo, vmes vzklikajo »Aleluja! Da gospod! Res je!« in se držijo za roke. Glasen sosed poišče mojo roko in v tresavici njegovih rok začutim, da ima Parkinsonovo bolezen. Pastor konča svoj govor s pozivom za darovanje in ko vsi damo nekaj denarja, se nadaljuje muzika.
ZAKLJUČNI HOT DOG
Bobnom in Hammond orglam se pridruži še mladenič z iMacom in sintesajzerjem, vklopi semple, gospel preide v sočen soul funk z bolj trdimi ritmi. Ljudje vstanejo in zdaj vsi plešemo, kot da smo na žuru. Muzika je vedno hitrejša, ena punca pade v trans, se tako hitro zvija, da ji zmanjka kisika ter se zgrudi na tla. Gospa v beli halji jo pokrije z vijoličnim pregrinjalom, dokler punca ne pride k sebi. Vsi ostali plešejo dalje. Po pol ure se ceremonija konča, pastor povabi na hot doge, ki jih že pečejo v ozadju, jaz pa se zahvalim in se odpravim. Za poslovilno darilce mi dajo čokoladni cookie. Ugotovim, da je maša trajala cele tri ure, vmes se je vreme umirilo in dež je ponehal.
Preostanek dneva sem preživel v nekakšnem transu in si zabičal, da v življenju ne smem več vsega planirati v naprej, ampak si dovoliti več spontanosti. In res se mi odtlej dogajajo zanimive reči.
>>>>>>
ŽIGA DROFENIK – nima pojma o notah in ne igra nobenega instrumenta, a kljub temu že več let dnevno živi z glasbo kot zastopnik multinacionalke Universal Music Publishing Group, kjer se ukvarja z glasbenim založništvom, avtorskimi pravicami Universalovih songwriterjev od Springsteena do Adele, soundtracki za oglase & filme ter občasnim bend managementom. V prostem času je zbiratelj cedejk in vinilk, ki se nikakor ne more navaditi na web streaming glasbe, kampanjski popotnik s šibko točko do arabskega peska, redni obiskovalec koncertne ponudbe ter informacijski junkie, ki za svoje dobro čisto preveč bere. Online ga najdete na Instagramu kot @ziga_podziga, ali pod vodo v kranjskem bazenu, kjer jutra preživlja z nabiranjem kondicije izogibajoč se naplavljenim upokojencem.
________________
SIJAJNA PLAT POLETJA!
KARTICA DINERS CLUB GOODLIFE TI PRINAŠA TUDI STALNI 4% POPUST NA KATALOŠKO PONUDBO TURISTIČNE AGENCIJE KOMPAS.
PREVERI ŠE OSTALO POLETNO PONUDBO IN NAROČI KARTICO.
________________