Razmišljala ZALA DJURIC

Novo novo leto in nove novoletne zaobljube. Kaj me dela dobro osebo? Bom dobroto merila po gramih zaužitega sladkorja in litrih popitega alkohola? Po tem, kdaj zjutraj vstanem in kolikokrat na teden grem v fitnes? Ali je morda merilo, koliko denarja daruješ v dobrodelne namene? Vsekakor so darovanje, red, zdrav način prehranjevanja ipd. lepa čednost, ampak ali nas to res dela dobre?

Zala3

“Vse, kar stori ljubezen, stori prav.”

Dobrota se po mojem ne rodi iz brezpogojnega truda in prizadevanja, biti dober. Mislim, da tu ni navodil ali navigacije, ker za vsakega posameznika velja drugače. Menim, da si dober, če delaš vse, kar imaš rad, in samo to. Ljubezen je najvišje dobro, zato se dobro ne rodi v glavi, ampak zgolj takrat, ko se pogumno prepustiš srcu. Nizozemski pregovor pravi: “Vse, kar stori ljubezen, stori prav.” Seveda je osnova za brezpogojno prepuščanje srcu ločevanje le-tega z iluzijo.

ZA KOGA?

Ni se neumno vprašati, za koga si želimo biti dobri. Recimo, da smo si v novem letu zadali izgubiti nekaj kilogramov in pridobiti trebušne kvadratke. Je inspiracija naravno zrastla na našem zelniku ali so nam jo pognojili mediji? Morda vitka postava, joga in pospravljeno stanovanje sploh ni primerno za nas, kot nas učijo. Vsak je svoje vesolje in vsak bi moral imet svoj(a) prav(ila). Nasveti za zdravo življenje ne bi smeli biti absolutni prav, ne okvirji, ampak zgolj smerokaz ali navdih.

ČE OBSTAJA GREH, JE PEKEL SLABA VEST

Čisto preveč spoštujem življenje, da bi ga, oziroma sebe, jemala resno. Slovenci imamo to tenzijo k resnosti zakoreninjeno v sebi, se mi zdi. A ni škoda, ko pa je v bistvu vse skupaj tako hecno in igrivo. Aristotel je rekel, da pokvarjeni gojijo spoštovanje iz strahu, dobri pa iz ljubezni. Okej, postavimo si novoletne zaobljube, ampak jih ne jemljimo preveč resno. Potrudimo se držati fluidnosti, najlažje se je prepustiti rigidnosti.

zala_2

“Ljubimo sami sebe, se poslušajmo in ne obremenjujmo in v večnem raju bomo.”

Sami si postavimo pravila igre življenja, in če nas boli, ko jih prekršimo, očitno nekaj ne štima, si očitno igro jemljemo preveč k srcu oziroma k egu. Zakaj bi sami sebi povzročali bolečino. “Grešimo” in potem nas lovi slaba vest. Jaz rada rečem, da je le-ta že sama po sebi pekel, v katerega pridemo, če “grešimo”. Če pa (se) ljubimo in (si) oproščamo, pa se mu lahko mirno izognemo. Ljubimo sami sebe, se poslušajmo in ne obremenjujmo in v večnem raju bomo.

MOJE NOVOLETNE ZAOBLJUBE

Z novim letom sem si zaobljubila zvestobo srcu. Maksimalno se bom trudila zatirati temo ega s svetlobo ljubezni. Oziroma lepote oziroma resnice oziroma umetnosti. Zvesta si bom, zvesta bom ljubezni, ker to sem.

ŽELIM VAM
 vse mirno in neobremenjeno. Da novega leta ne bi jemali preveč resno, ampak se prepuščali navihanim planom usode, naključjem, frkam, problemom ali kakorkoli že poimenujete to božjo igro, življenje. Na brezmejno radovednost in hvaležnost pa da bi se počutili dobro goli, oviti v nežno tančico iskrenosti. Ker take vas imam narava najrajši.

>>>>>>

ZALA DJURIC  je pesnica, igralka, glasbenica, umetnostnozgodovinska navdušenka, popotnica in uživačka. Ali pač samo je.

zala_avtor

____________

KOLUMNE in novoletne zaobljube podpira Goodlife Diners Club kartica:

OGLAS JESEN

 

 

 

 

 

 

____________

PREBERITE ŠE: