Razmišljala ANDREJA GOMBOC
V obdobju leta, ko se narava umiri, pritisne mraz in je noč najdaljša, je čas za praznovanje. Praznovanje zaključka starega in pričetka novega življenskega cikla. Dokončamo (če se le da) letošnje projekte in obveznosti in pogled usmerimo naprej, v prihajajoče leto.
Prednovoletni čas prinese s sabo svoje »klasične sestavine«: (pred)novoletne zabave vseh vrst, sprehode po okrašenem mestu in druženje ob čaju in kuhanem vinu, lov za darili na spletu in v natrpanih trgovskih središčih, pretiravanje s praznično hrano in pijačo, vsepovprek leteča voščila za srečo v novem letu … S praznovanjem novega leta so neločljivo povezane »Božičkove« barve rdeča, bela, zelena pa zlati zvončki in srebrno-bele snežinke. In neizogibno tudi številne lučke, v taki ali drugačni obliki. Že ob bežni misli na novo leto se mi pred očmi prikažejo novoletne iskrice, bleščice na novoletnih okraskih in voščilnicah, lučke na novoletni jelki, luči na okrašenih ulicah mest in, če nebo nakloni, sneg, ki se lesketa v zimskem soncu. V ušesih zaslišim svetle »cin-cin« zvoke božično-novoletne glasbe, bogate s triangli, zvončki ali kraguljčki. Kot da poskušamo s pomočjo raznoraznih lučk pregnati zimsko temo.
Vsi ti »pocukrani« delčki veselega decembra, skupaj z drugimi, bolj osebnimi, kot kamenčki v mozaiku ustvarjajo posebno prednovoletno vzdušje. Zjutraj na poti v službo pa se mi je utrnila misel, da so pravzaprav tudi naši dnevi, in z njimi naše življenje, le nekakšen mozaik večjih ali manjših kamenčkov – časovnih delčkov.
ŽIVLJENJE SESTAVLJENO IZ KAMENČKOV
Nikakor si ne domišljam, da sem prva, ki je pomislila kaj takega. Morda se, na primer spomnite, da je imel Hugh Grant kot Will Freeman v filmu Vse o fantu dneve razdeljene v polurne enote (zajtrk – ena enota, oddaja na televiziji – ena enota …), da si je z njimi zapolnil svoj dan. Večina nas sicer nima takega razkošja upravljanja z odvečnim prostim časom, kot ga je imel on, a vendar nismo bistveno drugačni. Naše življenje je sestavljeno iz krajših in daljših časovnih enot – kamenčkov.
Kot nekakšen osnovni vzorec se skozi naš mozaik ponavljajo rutinski vsakodnevni kamenčki, kot so jutranja kava, odhod v šolo ali službo, kosilo, vrnitev domov, večerja, spanje … Nekateri so prijetni (klepet s sodelavci ob kavi), drugi dolgočasni ali celo prava muka (čakanje v koloni na cesti). Nekateri kamenčki, na primer otrokovi športni treningi ali ure klavirja, se ponavljajo s tedensko periodo, med njih pa se vrinejo občasni opravki (prevzem pošiljke na pošti) in razni bolj prijetni dogodki (srečanje s prijateljico). Po bolj ali manj rednem mesečnem in letnem urniku ali pa tudi kar tako pridejo na vrsto posebni dogodki, kot so počitnice, rojstni dnevi, prazniki, obisk sorodnika, naključno srečanje nekdanjega sošolca.
EDINSTVENI IN PRELOMNI KAMENČKI
Nekateri kamenčki so edinstveni in prelomni. Zgodijo se le enkrat (ali kvečjemu nekajkrat) v življenju: zagovor diplome, nakup stanovanja, rojstvo otroka … Zlasti slednje nam lahko krepko spremeni in popestri vzorec mozaika.
Med dogodki naših življenj pa so tudi žalostni, boleči, temačni. V mozaiku vsakega od nas se tako neizogibno znajdejo tudi grdi, poškodovani in razbiti kamni. A če lahko na njih pogledamo z optimističnega zornega kota napol polnega kozarca, po nekem času, ko bolečina mine, ugotovimo, da poudarjajo lepoto tistih drugih, lepih in sijočih.
SVETLI IN BARVITI KAMENČKI
Pogosto so najsvetlejši kamenčki življenja tako vsakdanji, da se njihove lepote ne zavedamo in je ne cenimo, vse dokler jih ne izgubimo: zdravje, sproščen otroški smeh, miren konec tedna z najbližjimi, obisk pri staršu, prijeten večer s prijatelji, zanimive razprave s sodelavci, igranje z domačim ljubljenčkom … Zato si je vredno vzeti čas zanje. Pa tudi za razvajanje samega sebe: nedeljsko poležavanje v postelji, branje knjige, dober film, sprehod, opazovanje Sončevega zahoda … To so svetli in barviti kamenčki, ki dajejo smisel in podobo celotnemu mozaiku. Lahko jih zamudimo (zaradi dela, uspeha, denarja …), lahko pa jih vsaj za kratek čas ujamemo – kot svetle zvezdne utrinke.
KAMENČKI NA NEBU – ZVEZDNI UTRINKI
Kamenčki in svetli utrinki so povezani tudi na našem nebu. Zvezdni utrinki, ki v delčku sekunde preletijo nočno nebo, so pravzaprav drobni kamenčki. Ob tem, ko vstopijo v Zemljino ozračje, se močno segrejejo in ustvarijo svetlo sled na nebu, ki ji pravimo zvezdni utrinek ali meteor.
Kamenčki, ki jih povzročijo, so del našega Osončja, večinoma velikosti peščenih zrn, sestavljeni iz kamnin in nekateri obdani z ledenim plaščem. Strokovno jim rečemo meteoroidi in spadajo med t. i. majhna telesa Osončja. Poleg meteoroidov spadajo med te še asteroidi (ki so jim podobni, a večji) in kometi.
Večina asteroidov in meteoroidov leži v asteroidnem pasu med tirnicama Marsa in Jupitra, okrog 2- do 3-krat dlje od Sonca, kot je Zemlja, lahko pa jih najdemo tudi drugje v Osončju. Kako pridejo v Zemljino ozračje? Nekatere lahko majhna motnja v gibanju povsem naključno odnese proti Zemlji. Nekateri pa se nahajajo v bližini Zemljine tirnice. Pogosto so ostanki kakega kometa, ki se je v preteklosti približal Soncu. Pri tem se je njegovo jedro, sestavljeno iz kamnin, prahu in vodnega ledu, zaradi Sončeve svetlobe segrelo, z njegove površine so izpareli delci snovi in ustvarili okroglo komo in kometov rep (od tod stari izraz za komet – zvezda repatica). Za sabo tako komet vzdolž svoje tirnice pusti drobne ostanke. Če Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka tirnico kometa in »pomete« ostanke, to povzroči večje število meteorjev. Temu pojavu pravimo meteorski roj. Drobni ostanki vstopijo v Zemljino ozračje približno iz iste smeri in jih imenujemo po smeri neba oz. ozvezdju, iz katerega navidezno prihajajo. Zelo znan meteorski roj so Perzeidi, ki jih lahko opazujemo sredi avgusta in so ime dobili po tem, da navidezno prihajajo iz ozvezdja Perzej.
DECEMBRSKI ZVEZDNI UTRINKI – GERMINIDI
V tem decembrskem predprazničnem času pa nam nebo (če imamo srečo, da je jasno) ponuja utrinke meteorskega roja Geminidi. Vrh aktivnosti, ko lahko po ocenah pričakujemo tudi okrog sto utrinkov na uro, je nocoj. V primeru Geminidov kamenčki, ki jih povzročajo, niso ostanki kometa, ampak asteroida (ki ima oznako 3200 Phaeton). Če se boste kljub mrazu opogumili za njihovo opazovanje, poglejte zvečer proti jugovzhodu, na nebu poiščite ozvezdje Orion in nekoliko navzgor in levo od njega ozvezdje Dvojčka (Gemini), od koder bodo navidezno prihajali utrinki.
PREDNOVOLETNO NEBO RAZSVETLJUJE TUDI KOMET
Poleg vsakoletnih utrinkov roja Geminidi se je letos na naše prednovoletno nebo pripeljal tudi komet. Ima oznako 46P/Wirtanen in je s približevanjem Soncu postajal vsako noč svetlejši. Na zelo temnem nebu je trenutno viden s prostim očesom, a vendar boste za to, da ga najdete, potrebovali nekaj izkušenj, pa tudi kak daljnogled ne bo škodil. Najbližje Zemlji bo 16. decembra, ko bo od nje oddaljen okoli 12 milijonov kilometrov. Posnetke kometa, ki so jih naredili številni ljubiteljski astronomi, pa lahko brez večjega truda najdete na spletu, kjer so mu že nadeli vzdevek Božični komet.
PRAZNIČNA BOŽIČNA ZVEZDA ŠE VEDNO UGANKA
Ta praznični čas je povezan tudi z Božično zvezdo – s svetopisemsko zgodbo o zvezdi, ki se je pojavila na nebu ob Kristusovem rojstvu in tri modrece z vzhoda vodila v Betlehem. Nekateri imajo božično ali betlehemsko zvezdo le za legendo, drugi pa poskušajo ugotoviti, ali bi jo vendarle bilo mogoče povezati s katerim od resničnih nebesnih pojavov. Na nekaterih upodobitvah je prikazana kot zvezda repatica, zato so ugibali, da bi morda lahko šlo za Halleyev ali kak drug komet, ki je približno v tistem obdobju pred 2.000 leti obiskal bližino Sonca. Druge razlage pravijo, da je šlo morda le za konjunkcijo (ali navidezno bližnje srečanje na nebu) Jupitra in Venere ali pa za supernovo – eksplozijo oddaljene zvezde. Kaj točno je bila, če ni bila le legenda, ostaja uganka.
Novoletni prazniki, čeprav postavljeni v čas dolgih zimskih noči, so prazniki svetlobe in mnogih drobnih lučk, takih in drugačnih kamenčkov, ki nam osmišljajo in lepšajo življenje. Pa kar koli že so za vsakega od nas: zvezda na nebu, iskrica v otroških očeh, drobna prijaznost soseda, nasmeh mimoidočega, sončen dan, dobra knjiga, miren večer, zavit v toplo odejo …
Foto: Pixabay
>>>>>>
ANDREJA GOMBOC je astrofizičarka. Proučuje izbruhe sevanja gama in plimsko raztrganje zvezd v bližini črnih lukenj. Je raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo ter redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, ustanoviteljica in urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica slovenskega tekmovanja v znanju astronomije pri DMFA Slovenije. Med svoje največje astronomske dosežke šteje razstavo Od Zemlje do vesolja v Tivoliju in prvi simpozij Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji.
_____________
Če si že tu, preberi še tole …