Razmišljala MATEJA JANEŽIČ
To je umetnost. Tudi ko držim v roki (glej foto zgoraj) diplomatski potni list. Še enega izmed zanimivih projektov umetniške skupine NSK (Neue Slowenische Kunst), katere član je naš gost v Platnu Roman Uranjek. Takole so zapisali na svoji strani o tem dokumentu: »Država NSK je zasnovana kot utopična tvorba, ki nima fizičnega ozemlja in se ne istoveti z nobeno obstoječo nacionalno državo … Potni list izda vsakomur, ki je pripravljen sprejeti njena ustanovitvena načela, državljanstvo pa je dostopno vsem, ne glede na narodnostni, spolni, verski ali kak drug status.«
Všeč mi je, kako arhivira današnji čas. Zanimivi so mu tako reklame, letaki kot strani knjig, revij (uporabil je tudi že naslovnico naše revije), ker pravi, da bo to čez dvajset let nostalgično, čez sto pa estetika, ki je izginila.
Res je, vsaka doba živi svojo estetiko in je neke vrste reciklaža, kar pravi Uranjek. Glasbeno prav tako. A niso prav analogne kasete zapis nekega drugega časa? Zdaj nanje gledamo nostalgično. O tem piše v svoji kolumni Žiga Drofenik, ki se sprašuje, kje naj najde kasetar za predvajanje tiste glasbe svojima otrokoma.
Pred časom sem prebrala knjigo 80ta: desetletje mladih (najdete jo v Košarici) in v njej videla veliko svoje nostalgije. Veliko bendov in imen, o katerih že dolgo nisem razmišljala ali o njih slišala, pa so bili del mojega odraščanja. S čudovito Anjo Rupel na naslovnici knjige takrat še v zasedbi Videosexa. Tudi nekaj njene nostalgije najdete v tokratnem Portretu. Malo po mladostnem idealizmu in občutku, da je ves svet tvoj, malo pa tudi po napeti koži, se pošali Anja.
Ni kaj, vsi brskamo po svoji kartoteki spomina, bi rekel Roman Uranjek.
________________
Povzeto po uvodnem POZDRAVU, revija GOODLIFE, poletje 2018
_______________
Prelistaj še E-GOODLIFE
______________