FREGATE, MANJŠI OTOK NA SANJSKIH SEJŠELIH

Fregate je eden najmanjših izmed več kot sto otokov, ki sestavljajo državo v Indijskem oceanu, vzhodno od Afrike. Leži dobrih 50 kilometrov od največjega in najbolj poseljenega otoka Mahe. Prvim obiskovalcem, verjetno trgovcem in gusarjem, se je moral zazdeti pravi paradiž. Na njih namreč ni bilo ljudi, le tropski gozdovi, polni življenja. Današnji prebivalci so potomci Evropejcev, afriških sužnjev, pozneje pa se je tu ustalila še manjša skupnost Indijcev in Kitajcev.

Uradna jezika sta francoščina in angleščina, pogovorno pa prevladuje otoški jezik kreolščina. Turizem je glavni vir dohodkov. Cene so precej visoke, saj najnižje določa vlada. Zelo poceni prenočišč ni mogoče dobiti, saj tudi domačini, ki oddajajo sobe na spletni platformi Airbnb, zaračunajo vsaj 50 evrov na noč. Cene v restavracijah in trgovinah so na ravni evropskih. Za letalsko vozovnico z večjih evropskih letališč (Dunaj, Benetke) je treba odšteti od 800 evrov.

ZAJTRKOVALNICA Z RAZGLEDOM

UDOBJE V NARAVI

Za prenočitev na otoku Fregate je treba odšteti res veliko denarja, vsaj 3000 evrov. In še nekaj zraven za helikopterski prevoz z glavnega otoka. Za precej manj udobno vožnjo z motornim čolnom se odločijo le redki. Na otoku hkrati sprejmejo največ 40 gostov. Čeprav njegov premer znaša le poldrugi kilometer, v nekaj dneh nisem srečal nikogar! Vile na razglednih točkah so raztresene med zelenjem, tako da jih komaj opaziš. Do vsake vodi asfaltirana potka, prevozna z električnim avtomobilčkom za golf. No, golfa ne boste mogli igrati. K sreči! Namreč, ko so ob koncu preteklega stoletja začeli otok spreminjati v luksuzno eko turistično zatočišče, so se odločili, da ga bodo s časom povrnili v prvotno naravno stanje. Posadili so več kot 100.000 dreves. Na nekdanje plantaže spominja le nekaj vrtov, na katerih pridelajo skoraj vse potrebno sadje in zelenjavo.

VSAKA VILA IMA SVOJ BAZEN.

RAZKOŠJE BREZ NOČNE ZABAVE ZADNJE ZATOČIŠČE REDKIH PTIC

Za vsak bungalov skrbi strežnik. Med drugim po želji poskrbi, da imate lahko zajtrk, kosilo ali večerjo na eni izmed peščenih plaž, na razgledni točki ali celo v drevesni hiški. Na otoku ni družabnega življenja. Le narava v najlepši podobi. »Če ne znaš uživati v mirnih večerih, ščebetanju in spreletavanju ptic okoli mize z zajtrkom ali kosilom, v dolgih sprehodih in glasovih divjine, si na napačnem otoku,« se ob prvem srečanju nasmehne strežnik. Nevsiljivo se je znal prilagoditi vsakomur, še tako nezahtevnemu turistu kot najbolj razvajenim bogatašem. »Denar vsekakor ne naredi človeka,« je modroval. »Skrbel sem že za nekaj svetovno znanih osebnosti in prav dobro smo se ujeli. Imel pa sem težave z nesramno bogatimi gosti, ki so menili, da so za ceno najema vile dobili tudi sužnja.« Na otoku seveda nisem bil odrezan od sveta! Na voljo je bila brezžična internetna povezava. Bungalovi so zgrajeni iz naravnih materialov – tikov les, kamen, kritina iz palmovih listov. Funkcionalno pohištvo iz tropskega lesa kljub sodobnemu oblikovanju spominja na kolonialne čase. Za popolno udobje skrbi skoraj neopazno vgrajena klimatska naprava.

PO OTOKU SE LAHKO VOZITE LE Z ELEKTRIČNIMI AVTOMOBILČKI.

Bungalov je obdajalo bujno rastlinje, ki se je neopazno spajalo z bližnjim gozdom. V njem sem naletel celo na manjšo reko. In pisan svet ptic, ki so se vračale k vodnemu viru. Med njimi sem ugledal par otoških srak. Ptice s svojo črno-belo opravo na prvi pogled ne vzbujajo pozornosti. Toda ko izvem, da živijo samo na tem otoku in da jih je manj kot dvesto, se razveselim prav vsakega srečanja z njimi. Pred desetletji so jih našteli le ŽELVA VELIKANKA TEHTA 250 KILOGRAMOV šestnajst. Takrat so uvedli program, ki IN NI NEVARNA ČLOVEKU. jim je morda zagotovil obstoj. Poleg ptic je vsepovsod polno kuščarjev in za dlan velikih stonog. Najbolj impresivne pa so velike sejšelske želve, ki lahko tehtajo okoli 250 kilogramov. Več sto jih lomasti po gozdovih. K sreči so nenevarne, tako kot vse druge otoške živali, vključno z vrsto nestrupenih kač.

ŽELVA VELIKANKA TEHTA 250 KILOGRAMOVIN NI NEVARNA ČLOVEKU.

PRIJAZNI DO NARAVE

Za razvajanje gostov skrbi več kot sto zaposlenih, ki ostanejo v majhnem bivalnem naselju na otoku tudi po več mesecev. Pri zagotavljanju udobja za goste ravnajo zelo odgovorno do okolja. Z glavnega sejšelskega otoka pripeljejo samo najnujnejše stvari. Vodo pridobivajo iz otoških izvirov, s sončno energijo ogrevajo sanitarno vodo, za proizvodnjo elektrike pa žal še vedno potrebujejo dizelske generatorje.

Piše: Igor Fabjan  Foto: Igor Fabjan