Razmišljala: Zala Đurić Ribič, Foto: arhiv založbe Ocean
ZALA ĐURIĆ RIBIČ – Je pesnica, avtorica Zbrke poezije, igralka, glasbenica, umetnostnozgodovinska navdušenka, popotnica in uživačka. Ali pač samo je.
»OPUŠTENO«
Trenutno sem v betonski džungli New Yorka, kjer že drugo leto študiram igralstvo. »Pa kar šla si al’ kako … Kar sama, kar t’ko?« Pa evo, ja. Verjamem, da če bi pri odločitvah metali kovanec, bi zadeli isto možnost za srečo, kot če skrbno tehtamo in premlevamo, katera odločitev je »prava« za nas. Vse so prave. Zato se nikoli ne obremenjujem s tem, kako bi »moralo« biti, da bi bilo najbolje, ampak si v danih okoliščinah naredim najboljši trenutek. Ker sem iskrena do sebe, vem, kaj ljubim, in delam samo to, lahko mirno zaupam svoji poti in tajmingu življenja.
Samo sprostiti se je treba. Napetost, slaba vest, strah, jeza znižujejo frekvenco. Nočemo tega, ljubezen je odgovor. Treba ji je zaupati in se spustiti s tokom.
New York
Če hitiš, vse fališ. Lahko te vrže iz ovinka, zamudiš izvoz, pa moraš nazaj, se zaletiš, lahko ti veter trosi smeti v oči in potem zgrešiš čudovita bitja, … Skratka, treba je it’ počas’! Nimaš časa? Pa pejt po čas! Zakaj je biti neznansko zaposlen postala taka »opasna« valuta.
Cilj sem si jasno začrtala, zdaj pa neobremenjeno plujem proti njemu. Na avtopilota, zato da ne spregledam malih velikih radosti, ki nam jih nudi vsakdan. Res sem čezoceanka, madona. Mirno, a drzno plujem proti cilju. Tudi hitim ne preveč. No, težko se je popolnoma izolirati od koleričnega tempa preambiciozne v ego ujete družbe. Ampak treniram in vedno bolje mi gre. Če hitiš, vse fališ. Lahko te vrže iz ovinka, zamudiš izvoz, pa moraš nazaj, se zaletiš, se ne moreš posvetiti glasbi, lahko ti veter trosi smeti v oči in potem zgrešiš čudovita bitja, prav tako pa nimaš časa spoznati sopotnika v miru … Skratka, treba je it’ počas’! Nimaš časa? Pa pejt po čas! Zakaj je biti neznansko zaposlen postala taka »opasna« valuta. Meni se zdi to negativno.
Nenehno se primerjamo, koliko je kdo produktiven. Pa saj nismo mašina, porka mašina. Ta mora biti produktivna. Na »laganini« je treba iti. Balkancem nam gre sicer še kar dobro. Vi bi morali videti te dirkače, ki norijo v kavarni na Lower east sideu, kjer trenutno v kotu v drugi dimenziji pijem kapučino in se trudim misli urediti v svojo prvo kolumno.
Zala Đurić Ribič
Ampak z jesenjo se pa še vselej vsako leto borim. Sicer vedno zmagam. Mi pa dobro nabrusi svinčnik, moje orožje. Zato moja poezija ponavadi zori skupaj z grozdjem.
TRTI GNOJILO, PESNIKU SOLZA
Zdaj sem se predstavila kot pravi »tough guy«. Že, že, ampak globoko v sebi hranim eno tako subtilno dušo. Kar je sicer za umetnika po mojem super. Bolj ti je hudo, bolj čutne so pesmi. Jah, takle ‘mamo v tem svetu. Ampak takšni verzi mi nič ne pomagajo, solz mi ne popivnajo, samo spomine in bolečinska jedra sobork hranijo. Verjamem v moč misli in besed, zato sama pravim, da v strah ne verjamem in da zame ne obstaja. Saj sem res kar pogumna, moram priznati. Ampak z jesenjo se pa še vselej vsako leto borim. Sicer vedno zmagam. Mi pa dobro nabrusi svinčnik, moje orožje. Zato moja poezija ponavadi zori skupaj z grozdjem.
JESENI PO ROBU
Bom še tvoja srna?
Boš še ti moj lev,
ko bo od bučnega morja
ostal le odmev?
Se boš skrivalnice
še z mano igral,
ko hladen september
»zapik« bo kričal?
Naj najini strasti
rok ne poteče,
ko zlobna jesen
urok zime izreče.
Pogled na Manhattan (New York)
Ni nam treba vsega vedeti in razumeti. Je pa fino, če čutimo. Zato bodimo odprti, radostni in čutni.
ZLITJE
Itak bo vedno nešteto teorij, filozofij, pametnjakovičev in umetnih spiritualnežev. Namesto da taktiziramo, kako bi se življenja lotili, se ga lotimo, preden se ono nas. Se bomo že sproti prilagajali poti. Ni nam treba vsega vedeti in razumeti. Je pa fino, če čutimo. Zato bodimo odprti, radostni in čutni. Ko sem zadnjič sedela na klopci v Central parku, me je prešinila misel. Predstavljala sem si, da naše prebivalstvo tvori eno telo. Wall street bi tako na primer bil del možganov, gostinci prebavni sistem, umetniki srce, morilci bakterije in virusi … Zakaj bi si pulil ledvico, ko pa lahko prispevamo k sožitju, zlitju, neupiranju, miru.
____
Intimna, drzna, iskrena poezija Zalinega prvenca. Pokukajte vanjo kar TULE.