Ilustracije: Mitja Bokun
TIMOTHÉE CHALAMET, filmski igralec
Timothée Chalamet je strašno dober plesalec. Ne nujno najbolj nadarjen, ampak vsekakor med bolj domiselnimi. Imenitno, na primer, posnema hojo, no, recimo temu ples, C-3PO-ja iz Vojne zvezd. Robota. Njegov adut je v pregibih ramen, mislim, kako pomembna je gibčnost ramenskih sklepov – predvsem v rapu. Tim je namreč tudi izvrsten raper. Si predstavljate, da je na ustnem zagovoru izpita iz statistike vse svoje znanje profesorju kar odrepal? Ja, je. Prvič je nase opozoril v Nolanovem Medzvezdju, veliko prej v seriji Homeland in pa tudi v gledališki drami oskarjevca Patricka Shanleyja, ki je leta 2016, tudi zaradi Timove igre, prejela kar nekaj imenitnih kritik. In zdaj v filmih Pokliči me po svojem imenu in Lady Bird, in ni ga festivala, na katerem ne bi pobral nagrade ali bil vsaj nominiran. Vključno z zlatimi globusi in oskarji.
Odraščal je v New Yorku, poletja pa preživljal v Franciji, v Lyonu in okolici, predvsem v vasici Le Chambon-sur-Lignon, kjer so živeli njegovi stari starši. Njegov oče Marc Chalamet je bil, preden je postal visoki funkcionar pri Združenih narodih, dopisnik iz New Yorka za časopis Le Parisien. Zato Tim tudi govori lepo francoščino, ki se, tako meni njegov režiser Luca Guadagnino, odlično poda k njegovemu angelsko nežnemu obrazu.
Filmski trailer ”Call me by your name”
SAMO DA NISEM VEČ NAJSTNIK
V zadnjem letu in pol je ta še ne dvaindvajsetletni mladi mož obnorel Woodyja Allena, ki ga je hotel v svojem najnovejšem filmu ob Seleni Gomez. Kmalu prihaja na spored tudi film Hostiles, kjer igra ob Christianu Baleu in Rosamundi Pike. Sam zase pravi, da je vesel predvsem tega, da so najstniška leta mimo. »Od nekdaj sem si želel biti odrasel. Hotel sem vedeti vse in takoj. Kljub temu, da ni šlo vse tako zlahka, in sploh ne hitro …« Tako je pri sedemnajstih vpisal igro na Univerzi Columbia v New Yorku.
Danes je nenadoma zasenčil vse svoje sošolce, no, kar celotno generacijo s srednje šole LaGuardia – se kdo spomni serije Fame (Postali bodo slavni), snemana je bila v njej. In Tim pravi, da so tudi oni, prav tako kot junaki v seriji, lahko plesali in skakali po mizah – vse za umetnost! »Na LaGuardii sem spoznal nekaj najboljših ljudi v svojem življenju, ne samo sošolcev, ki so bili vsi po vrsti bolj čedni od mene, ampak tudi profesorjev, ki so resnično verjeli v vsakega od nas.«
KAKO SE MLAD ČLOVEK ZALJUBLJA
Italijanski režiser Luca Guadagnino in Tim sta se spoznala pred petimi leti, takrat je bil Luca še v vlogi producenta pri zdaj že skoraj kultnem filmu Pokliči me po svojem imenu, ki je lani in letos po gledanosti in nagradah podrl vse rekorde. »Imel sem neverjetno srečo, da je v moje življenje zelo po naključju vstopil italijanski režiser Luca Guadagnino. Poznate občutek, ko vam pot prekriža nekdo, ki vam tako mimogrede pove nekaj, kar ste si želeli slišati že dolgo? To je storil Luca. Kar takoj je začel verjeti vame. Ko sem spomladi 2016 čisto zares prišel v Lombardijo in se začel pripravljati na vlogo Elia (Pokliči me po svojem imenu je bil posnet po istoimenskem romanu Andréja Acimana), sem vedel, da delamo nekaj majhnega, v skoraj družinskem vzdušju – Luca že leta sodeluje z isto tehnično in kreativno ekipo – a hkrati prelomnega. Kako danes s perspektive digitaliziranega sveta, v katerem se ljudje srečujejo pretežno s pomočjo tehnologije, predstaviti ljubezensko zgodbo, ki se dogaja v osemdesetih? Spraševal sem se, ali bom lahko razumel Elijev način razmišljanja in razumevanja sveta. Ali bom lahko abstrahiral vse te bližnjice, ki jih danes uporabljamo, da pridemo drug do drugega. Te približke resničnega čustvovanja. Potem pa se je vse zgodilo samo od sebe, ker sem med snemanjem resnično imel ob sebi vse te čudovite ljudi. Soigralec Armie Hammer mi je pri tem veliko pomagal, pokazal mi je lahkotno pot, kako se izogniti zadregam med seksualnimi prizori … Ampak kar se mi je zdelo najpomembneje, je bilo gledalcem pokazati, jih spomniti, kako se mlad človek, ki se zaljublja, ves čas identificira z osebo, ki ji odpira svoje srce. Med zaljubljanjem vsi hočemo biti podobni objektu našega poželenja.«
Soigralec Armie Hammer mi je veliko pomagal, pokazal mi je lahkotno pot, kako se izogniti zadregam med seksualnimi prizori.
INTROVERTIRANI RADOVEDNEŽ
Artikuliranost čustev pri tem mladem igralcu ima opraviti s tem, da po mami, ki je televizijska producentka, izhaja iz umetniške družine. Sestra je pisateljica. Obenem je pri njem privlačno to, da je introvertiran in zelo odprt ter komunikativen in radoveden hkrati. »Navezan sem na New York in na Francijo, a hkrati sta mi nekajmesečno bivanje in sodelovanje z Luco v Italiji ponudila popolnoma nov pogled na svet, ki je nemara še bolj avtentičen, kot sem si predstavljal, da lahko je.« Torej veliko dolguje Guadagninu? »Seveda. Luca je mojster medčloveških povezav in izmenjav. Preprosto verjame v človekovo dobro. Veliko mu je do tega, da bližnje vplete v svoje razmišljanje o projektu, ampak tudi o rečeh in svetu na splošno. Ne da bi se zavedal, vsakega, ki stopi v njegovo bližino, obogati in oplemeniti.«
Igral je tudi stransko vlogo v Filmu ”Lady Bird”
INTIMNOST – GROZA IN NAJVEČJE DARILO
Med snemanjem je z Armiejem preživel nekaj dni v Cremi in Lucovi hiši, ki je prava zakladnica umetnosti. »Biti skupaj med delovnim procesom tako tesno, kot smo bili mi, je nekaj ekskluzivnega v filmski industriji. Približali smo se njegovemu videnju filmov in obenem raziskali in ponotranjili vsako stran Acimanove knjige in Jamesovega scenarija.«
Kaj pa vsi ti seksualni prizori, s katerimi se je tako verjetno spoprijel prvič v karieri? »Trenutki intimnosti z Armiejem pred kamero so bili nekaj najbolj groznega, s čimer sem se moral soočiti. A po drugi največje darilo in najlepša izkušnja. Dvojnost občutkov se je lahko zgodila samo zato, ker je Guadagnino snemal v dolgih sekvencah, zato sva z Armiejem resnično lahko občutila to, kar sta čutila najina junaka med objemi, poljubi, prepletom teles. Pa tudi zadržanost, govorim za Elia, ki prvič odkriva željo po strasti lastnega telesa … Bilo je pomembno, da smo lahko zelo svobodno igrali s telesi.«
Najpomembneje se mi je zdelo gledalcem pokazati, jih spomniti, kako se mlad človek, ki se zaljublja, ves čas identificira z osebo, ki ji odpira svoje srce. Med zaljubljanjem vsi hočemo biti podobni objektu našega poželenja.
V teh dneh je v kinematografih tudi film Grete Gerwig Lady Bird, ki je dobil zlati globus za najboljšo komedijo. V njem Tim igra domišljavega najstnika, ki glavni junakinji skoraj stre srce. Spet majhen film, ki pa je našel pot do gledalcev, navdušeno so ga sprejeli.
»V preteklih petih letih sem dobil nekaj, no, ne preveč, ponudb za filme, ki bi lahko postali, in nekateri tudi so, komercialne uspešnice. Toda vloge, ki so mi jih ponujali, mi niso bile dovolj velik izziv, niso mi omogočile pridobivanja znanja o psihologiji in razvoju lika, ki naj bi ga upodobil, pa tudi ne o meni samem. Še vedno pravzaprav iščem in tipam, v katero smer me bo pri filmu odpeljalo. Moram verjeti v idejo projekta, predvsem pa v ljudi, ki mi jo predstavijo. Če vse to dobim, sem goden za odločitve.«
NEW YORK JE MOJE MESTO
Zdi se, da Chalamet zelo dobro ve, da je ustvarjalna energija nekaj, kar se mora kar naprej obnavljati, in še najbolje je, da prihaja iz polja tistega dela filmske industrije, kjer je še mogoče čutiti in gledati umetnost. »Jasno mi je, da bom zelo težko ponovil izkušnjo, ki mi je bila dana med snemanjem Pokliči me po svojem imenu, a obenem bom vedel, k čemu moram težiti in kaj je zares pomembno pri razvijanju notranjosti likov, kaj je zares pomembno v odnosu z režiserjem in soigralci in kaj je pomembno zame.«
Bo vse to lahko dosegel v Hollywoodu? Je to tam še mogoče? »Ne vem. New York je moje mesto in to se ne bo nikdar spremenilo. Redkokdaj grem na podzemno, zame je pešačenje po Manhattnu mala malica. S prijatelji se dobimo na aveniji Madison, skočimo na kinopredstavo v Lincoln Center, potem pa na pico na avenijo Lexington. Življenje v Los Angelesu ali kjer koli drugje me niti najmanj ne mika. Francija je moja druga domovina, zaradi očetovih korenin, ampak New York je New York. Snemanje v Italiji je bila posebna in nova izkušnja. Nepozabna. Pripravljen sem na še.«
>>>>>>
___________
Povzeto po članku PORTRET, revija Goodlife, marec 2018
Če ste že tukaj, preberite še …
____________________________