Piše: Kaja Komar . Foto: arhiv Mastercard Slovenije
Medtem ko imajo gluhe osebe v Slovarju slovenskega znakovnega jezika zapisanih le nekaj več kot petindvajset tisoč kretenj, ima slovenski knjižni jezik več kot 110 tisoč besed, pogovorni pa kar 500 tisoč. Da bi obogatili naš znakovni jezik, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju z družbo Mastercard oblikovala iniciativo, v kateri lahko prek spletnega portala prispevajkretnjo.si sodeluje prav vsak. Iniciativo so pred dnevi predstavili v ljubljanski kavarni Lolita, kjer bodo do petka, 15. novembra, v času tihih uric stregli kavo brezplačno – a le ob naročilu s kretnjami.
Bogatejši znakovni zaklad za opolnomočenje in osamosvojitev
Letos mineva deset let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika in tri leta od vpisa znakovnega jezika v slovensko ustavo. In če smo pred desetletjem poznali le dobrih šest tisoč kretenj, jih imamo danes že več kot petindvajset tisoč. A besedni oziroma znakovni zaklad še vedno omejuje socialno vključevanje gluhih v življenje in delo. Da bi obogatili slovenski znakovni jezik, lahko na platformi prispevajkretnjo.si posamezniki izberejo besedo in oddajo prispevek za njen razvoj v kretnjo. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena financiranju strokovne skupine za razvoj novih kretenj, ki jo sestavljajo tolmači, predstavniki gluhe skupnosti in slavisti. Novorazvite kretnje bodo nato javno dostopne v Slovarju slovenskega znakovnega jezika. »Pomembno je, da tudi skupnost gluhih razvije čim širši besedni zaklad, kar jih bolj opolnomoči in osamosvaja,« poudarja Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. »Slovenski znakovni jezik obsega štirikrat manj kretenj, kot je besed v slovenskem knjižnem jeziku, in dvajsetkrat manj, kot je pogovornih besed. V primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki, ki imajo med 40 in 140 tisoč kretenj, je ta številka še bolj pereča,« doda Juhart. Projekt napoveduje tudi mednarodno konferenco Vse je v naših rokah, ki je namenjena raziskavam, razvoju in izobraževalnemu programu za tolmače znakovnega jezika, in na kateri bo Juhart predstavil vizijo znakovnega jezika. Brez jezika in dobrega besednega zaklada ne moremo imeti boljše izobrazbe in jezikovne pismenosti, prikrajšani smo za svobodo in samostojnost, kar nas nehote spomni na besede filozofa Ludwiga Wittgensteina: »meje mojega jezika so meje mojega sveta.«
Mastercardov znakovni Finančni slovar
Raziskava, ki jo je opravil Inštitut Mediana, je pokazala, da gluhe osebe dobro poznajo osnovne finančne pojme, kot sta banka in bančna kartica, zaplete pa se pri kompleksnejših pojmih. Težko samostojno uporabljajo finančne institucije in njihove storitve, manj so varni tudi pred morebitnimi zlorabami. Mobilno ali spletno banko denimo uporablja le tretjina gluhih oseb, vsaka sedma gluha oseba pa je že bila žrtev kraje denarja z osebnega računa. Zato je iniciativo prispevajkretnjo.si podprla družba Mastercard in predstavila Finančni slovar, prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov. »Večja finančna pismenost omogoča večjo samostojnost in tudi varnost vseh nas v času, saj je spletni kriminal v porastu,« je ob predstavitvi slovarja povedal Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija. »Slovar finančnih izrazov bo gluhi skupnosti ponudil novo orodje za boljše razumevanje sveta financ in okrepil njihovo vključenost v poslovnem svetu.«
Nad iniciativo in novim slovarjem je navdušen tudi Borut Pahor, nekdanji predsednik Republike Slovenije in eden ključnih pobudnikov v času vpisa slovenskega znakovnega jezika v našo ustavo. »Že ime Prispevaj kretnjo se mi zdi imenitno, saj nas vabi, da vsi sodelujemo pri nečem, kar bo veliko večje od vsakega od nas. Pripravili bomo slovar, kot ga še ni bilo, mogoče bomo celo prvi na svetu! Tako kot smo bili prvi, ki smo znakovni jezik in jezik gluhoslepih zavarovali z vpisom v ustavo,« spomni Pahor. »Ko spreminjamo svet na bolje, ne čakajmo drugih, nam bodo že sledili.«
