Ne glede na čas, zgodovinsko ali umetniško obdobje, politično ureditev in druge družbene pogoje, ostaja najbolj znana slovenska glasbena skupina Laibach še vedno alternativna, avantgardna, nekonformistična in provokativna. (podnaslov)

Letos praznuje zrelih 40 let in kot se za ta po svojih spektakelskih nastopih znan kolektiv spodobi, bo Laibach prav tako počastil tudi tokratni jubilej. Po štirih desetletjih in več kot tisoč koncertnih nastopih po svetu se s koncertnim večerom vrača »na mesto zločina«, v Delavski dom Trbovlje.

Že od začetka provokativno umetniški

Eden od dokumentarcev o skupini Laibach se začne »na začetku je bil konec«, saj je skupina nastala 1. junija 1980, manj kot mesec dni po smrti jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Ko se je septembra istega leta skušala predstaviti z razstavo in koncertom, so vse prepovedali zaradi “črnih križev”, ki naj bi bili “napačno uporabljeni” – na plakatih je bil Črni križ Kazimirja Maleviča, ki je še danes, obdan z zobatim kolesom, prepoznaven znak skupine. In tako neobičajno se je začela zgodba o še bolj neobičajnem in samosvojem kolektivu Laibach. Skozi številne manifeste so začeli uveljavljati in konceptualizirati »monumentalno retroavantgardo«, hkrati pa vzbujali zgražanje nad plakati s križi, ki so jih ilegalno izobešali po Ljubljani. Mnogim je šlo v nos tudi nemško poimenovanje; Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico. Skupina je postala grožnja državi, pristojni organi so ji onemogočili delovanje in Laibach se je odpravil v tujino, da bi našel pravo založbo.

Konec leta 1984 so skupaj z vizualnimi umetniki v skupini Irwin in gledališčem Sester Scipion Nasice ustanovili Neue Slowenische Kunst (NSK). Dodelana ikonografija skupine, njihove parodije in pastiši elementov iz totalitarizma, nacionalizma in militarizmi so bili večkrat cenzurirani v socialistični Jugoslaviji in skupina je dobila nekakšen disidentski status. Ob enem prvih albumov je bil priložen listek z mislijo: »Politika, najvišja in vseobsegajoča umetnost in mi, ki ustvarjamo sodobno slovensko umetnost, dojemamo sebe za politike«.

Glasba za Spidermana

Laibach v svojem delu združuje različne medije, glasbo, video, film in performans, politiko in umetnost. Koncertirali so po vsem svetu, sodelovali na različnih kulturnih in glasbenih festivalih, izpeljali več samostojnih turnej, izdali več kot 30 albumov in v umetniškem svetu pustili močan pečat. Njihovo glasbo lahko slišimo v tako znanih filmih, kot sta Spiderman in Blair Witch Project, pred leti celo v priljubljeni vohunski nanizanki Alias. Za svoje delo je Laibach prejel številne kulturne in medijske nagrade doma in po svetu, imeli so samostojni koncert v londonski galeriji Tate Modern, skoraj 200 metrov pod zemljo v velenjskem rudniku, leta 2015 pa so na povabilo severnokorejskega Komiteja za mednarodno kulturno sodelovanje imeli dva koncerta v Pjongjangu ob 70-letnici osvoboditve izpod japonske oblasti.

Koncert 40 let pozneje

In če so Laibach zaradi burne reakcije prebivalcev Trbovelj in uradnih občinskih organov prepovedali njihov prvi javni nastop v trboveljskem hramu kulture 27. septembra leta 1980, jim letošnje obeležitve 40-letnice delovanja ne bo preprečila niti pandemija koronavirusa. Laibach bo v petek, 23. oktobra 2020, v Trbovljah uprizoril zvočno-vizualni dogodek, ki bo trajal do poznih jutranjih ur. Na koncert so povabljene še druge glasbene skupine, sodelovali bodo avdiovizualni projekti iz Slovenije in drugod, predstavljen bo arhivski material, že tradicionalno pa bo (tokrat virtualno) publiko nagovoril Peter Mlakar.  Obiskovalci si bodo lahko prek internetnega prenosa v živo ogledali tudi razstavo z naslovom One Band, One vision.

Piše: Kaja Komar