V Galeriji Cankarjevega doma se bo v ponedeljek zvečer, 4. decembra, odprla pregledna razstava Slovenski punk in fotografija, ki bo trajala do 30. januarja 2024.
Piše: AoČ . Foto: arhiv Cankarjevega doma (naslovna fotografija Vojko Flegar, Grafit Punk, 1980)
Slovenski punk in fotografija je velika pregledna razstava, ki povezuje fotografijo z več vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava zajema tudi ljubljansko subkulturno in alternativno sceno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno s poudarkom na pojavu LGBT+ skupnosti v osemdesetih, s skupino Laibach … Slovenski punk je prispeval k ustvarjanju drzne in provokativne fotografske estetike, ki je prepoznavna in vplivna še danes. Punk je zaznamoval ne samo glasbo, temveč tudi umetnost, modo in življenjski slog. Na razstavi bodo na ogled fotografije Janeza Bogataja, Božidarja Dolenca, Vojka Flegarja, Dušana Gerlice, Siniše Lopojda, Elene Pečarič, Matije Praznika, Boga Pretnarja, Bojana Radoviča, Mladena Romiha, Jožeta Suhadolnika in Janeta Štravsa.
Znastveni vidik punka
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, ugotavlja, da je napočil čas, da se na punk pogleda tudi z znanstvenega in raziskovalnega zornega kota ter da so bila prav 80. leta čas največje svobode v kulturi in umetnosti.
Dr. Marina Gržinić, ZRS SAZU, kustosinja razstave, med drugim zapiše, da fotografije z razstave uprizarjajo provokativnost in upiranje konvencionalnim normam. “V številnih primerih so se fotografije punk subkulture osredotočale na dogajanje na koncertih, uličnih protestih in alternativnih prizoriščih, kjer so se zbirali punkerji. Takšne fotografske podobe izražajo energijo, kaos in nasprotje s tradicionalnimi vrednotami. Pripadniki punka so se fotografirali v divjih, ekscentričnih in izzivalnih pozah ter z izrazitimi modnimi stilizacijami, ki so kazale njihovo neposrednost, anarhičnost in upor proti družbenim normam. Fotografije punk subkulture so postale pomemben del arhiva gibanja. Širile so sporočila punkerjev ter sooblikovale ikonografije in imidž subkulture.”
Skupaj z glasbo, modo in umetnostjo je bila fotografija, pojasni Gržinićeva, v punk subkulturi medij za izražanje upora, kritike družbe in gradnjo skupnosti. Punk je vplival na spremembo fotografske prakse in spodbujal ustvarjalnost, saj so pripadniki slovenskega punka in ljubljanske alterscene s fotografijo samoarhivirali in dokumentirali lastno gibanje. Čeprav je Ljubljana zasedala osrednje mesto punkovskega urbanega življenja ter so v fotografijah ohranjeni legendarni prostori, kot so Kavarna Union, Študentsko naselje, Galerija ŠKUC, Disko FV, železniška postaja, Rio, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede, razstava predstavi tudi dogajanje na obrobju, v Novem mestu, Idriji, Škofji Loki in onkraj meja Slovenije.
Slovenska punk scena je bila po razlagi kustosinje razstave znana po neodvisnosti in kritičnosti do tedanjega političnega sistema in družbenih norm. Bila pa je tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška drža stoletja kot odgovor na družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Zaradi takšnega naboja se je po njenem spremenila tudi slovenska fotografija.