Piše: Aleš Čakš . Foto: arhiv Hotela Spirito Santo Rovinj

Spletni Conde Nast Traveller je izbral najboljše hotele na Hrvaškem. V družbi hotelov, kot so Lemongarden na Braču, Ninion Boutique Hotel v Dubrovniku, Grand Park Hotel v Rovinju, Villa Nai 3.3 na Dugem otoku, se je znašel tudi Spirito Santo Palazzo Storico iz Rovinja, ki sta ga ustvarila slovenska podjetnika Špela in Janez Bidovec, arhitekturno pa ga je oblikoval arhitekturni studio ADAL.

V Conde Nast Traveller so za Spirito Santo Palazzo Storico med drugim zapisali, da ima butični hotel čudovite lesene stropove, je le streljaj od srčike mesta Rovinj, da ga prevevajo tradicionalni hrvaški slog, s priokusom sodobnega butičnega hotelskega luksuza. Dodali so še, da je hotel idealen za počitek po odkrivanju dragulja Rovinj in da sta lastnika z arhitekti nekdanjo kamnito hišo spremenila v prelep sodoben in udoben hotel s sedmimi prestižnimi urejenimi sobami.

Hotel najvišjih standardov

Hotel je leta 2020 prepričal tudi stroko in prejel nagrado BigSEE Tourism Design Award 2020, ki jo podeljuje Zavod Big za najbolj inovativne in ustvarjalne ideje v kreativnem turizmu. Spirito Santo Palazzo Storico je dober primer, kako na relativno majhnem prostoru omogočiti najvišje standarde, inovativnost in ohraniti kulturno dediščino. V nekaj letih je postal tako priljubljen, da se je le nekaj metrov stran hotelu pridružil še manjši, Palazzetto Spirito Santo, ki zahtevne goste vabi s štirimi prestižnimi suitami.

Ko sta se zakonca Bidovec pred leti odločila za prenovo stare in propadajoče stavbe, ki jo sestavljajo tri hiše, sta želela karseda ohraniti zgodovinsko pristnost zgradbe. Stari del Rovinja je namreč od leta 1963 razglašen za kulturni spomenik, prav tako tudi na gosto grajene ozke hiše, zato mora biti vsaka prenova v skladu s konservatorskimi zahtevami.

Zakonca Bidovec sta projekt zaupala Saši in Stevu Dobričiču iz arhitekturnega studia ADAL in z izkušnjami jima je uspelo natančno restavrirati stavbo iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, nekoč last italijanske družine, in jo spremeniti v butični hotel. »Butičnost oziroma butične rešitve so nasprotje serijskim rešitvam, hotelskim verigam in anonimnem oblikovanju,« pojasni dr. Saša Dobričič, predavateljica in vodja podiplomskega študijskega programa Študiji kulturne dediščine na Univerzi v Novi Gorici. »Butičnost hotel pridobi s prijetnim in ekskluzivnim okoljem; domačim, a unikatnim.

Unikatna butičnost

Oblikovalski pristop je izrazito ‘tailor made’, po meri, a ne izključno ‘custom made’, pogojuje ga vseobsežna prilagoditev in ne impozicija.« Dobričičeva poudarja, da prilagoditev pogojuje kontekst, kot krojaštvo po meri, od specifičnih dimenzij prostorov, zapuščine preteklosti, okoljske, kulturne in druge družbene vrednote, ali pa čisto individualni slog naročnikov. »Butični hoteli niso unikatni samo z oblikovanjem, ampak tudi s ponudbo, storitvami. Popotnik ni anonimen, ampak zaželen, skorajda družinski gost, ki spozna gostitelja, ta pa je več kot lastnik oziroma upravljavec.«