Foto: Blackbox
Brunhilde Pomsel je preživela prvo in drugo svetovno vojno. Še več, zadnja tri leta druge svetovne vojne je denar služila pri enem izmed najbolj zloglasnih nemških kriminalcev, bunker pa si je delila s Hitlerjem. Sama še vedno pravi, da nikoli ni vedela za zloglasna dejanja nacistične Nemčije. To je njena zgodba.
Poslednji intervju
Film Nemško življenje, ki si ga lahko ogledate na 19. festivalu dokumentarnega filma, je dolg 108 minut in posnet povsem preprosto. Črno-belemu posnetku ne manjka prav nobena barva, saj pripoved 103-letne gospe Pomsel obarva vse, kar se obarvati da. V biografijo so vključeni tudi propagandni posnetki in grozljiva dejanja nacistov nad judi ter nazadnje še osvoboditev koncentracijskih taborišč in pogreb judov.
V osrčju uničujočega stroja
Kdo so arijci? Tega odgovora marsikateri Nemec pravzaprav ni vedel, a so vsi slepo sledili navodilom svojih voditeljev, ki so jim zatrjevali, da je ta rasa najmočnejša in bo zavladala svetu. Brunhildin spomin sega daleč pred nacistično Nemčijo, v otroštvo. Pravi, da ob pogledu na televizijo ne more verjeti, kako odrasli so današnji otroci. Spominja se vpoklica očeta v vojsko in njegove vrnitve ter druženja s svojo dobro prijateljico Evo, judinjo.
Kruh je služila pri judu, ki pa je zaradi takratnih razmer in sovraštva kaj kmalu moral zmanjšati svoje podjetje. Tako je bila primorana opravljati še eno službo, dopoldne pri judu, popoldne pri nacistu. Prijatelj ji je predlagal, naj se vpiše v nacistično partijo, saj bo tako dobila boljšo službo. In jo je, takrat majhno bogastvo 250 mark je služila pri nacističnem propagandnem ministru, Josephu Goebbelsu – enem izmed najbližjih Hitlerjevih sodelavcev.
Najprej je v bunker prišla novica, da si je vzel življenje Hitler, potem pa še njen šef, Goebbels. Rusi so jo obsodili na 5 let zapora, a zase še vedno pravi, da je le opravljala svoj poklic in ni vedela nič o dogajanju izven visokih zidov, ki so jo slepili pred kruto resnico.
Veselje. Čas volitev opisuje kot nekaj krasnega. Povsod se je vrtela glasba, ljudje so bili veseli in Berlin je oživel. Tako ona, kot tudi drugi si niso niti predstavljali, kakšne razsežnosti bo nemška uničevalna filozofija pravzaprav dosegla. Spominja se, da naj bi vse jude preselili v neposeljene vasi, da bodo končno skupaj, zdaj seveda ve, da je bila to velika laž, ki jo je večina prebivalcev verjela.
Goebbelsova sta bila do nje vedno prijazna, četudi ju je zelo redko videla. Njega opisuje kot uglajenega, vedno elegantnega gospoda, njo pa kot prijazno žensko, ki ji je nekoč ob bombardiranju njenega stanovanja podarila krasen kostim. Zdaj za Josepha Goebbelsa pravi, da je izvrsten igralec.
Dan po Hitlerjevem rojstnem dnevu ali dan, ko se je vse spremenilo
Spomni se, da se je dan po Hitlerjevem rojstnem dnevu leta 1945 vse obrnilo na glavo. Goebbelsovi ekipi je bilo ukazano, naj pride v Hitlerjev bunker. Gospa Pomsel se tega spominja zelo hladno in brezčustveno, tako se je počutila tudi takrat. Najprej je v bunker prišla novica, da si je vzel življenje Hitler, potem pa še njen šef, Goebbels. Rusi so jo obsodili na 5 let zapora, a zase še vedno pravi, da je le opravljala svoj poklic in ni vedela nič o dogajanju izven visokih zidov, ki so jo slepili pred kruto resnico.
Po vrnitivi iz ujetništva si je ogledala Berlin. Pravi, da ji ljudje še vedno ne verjamejo, da je šele takrat spoznala, kaj se je med drugo svetovno vojno v Nemčiji pravzaprav dogajalo. Šele leta 2005 se je pozanimala o svoji prijateljici Evi, za katero je izvedela, da je bila deportirana v Auschwitz leta 1943, kjer je 2 leti kasneje tudi preminila.
Edina še v času snemanja živeča oseba, ki je imela stike z nacistično elito, Brunhilde Pomsel, je pomirjena, da nima nobenih otrok, za katere bi jo moralo skrbeti, ko premini. Brunhilde nas je zapustila v visoki starosti 106 let, njena zgodba pa bo živela večno.
———
Festival dokumentarnega filma, FDF, traja do 22. 3. 2017. Pohitite in si zagotovite vstopnice za ta ali katerikoli drug film po vašem izboru.
