Martinovo je pred vrati in s tem slovenski najljubše preživet čas – druženje ob dobri jedači in čaši rujnega. Tako smo se odločili za ta praznik vina napisati 10 zanimivih dejstev o rdečem vinu, ki presenetijo amaterske pokuševalce in najboljše poznavalce.
1. Pitje rdečega vina v majhnih odmerkih je zdravo!
Rezultati več študij so pokazali, da je zmerno pitje rdečega vina boljše, kot da ga sploh ne pijete. Zakaj? Antioksidanti v rdečem vinu so razlog manjšega števila bolezni srca in ožilja ter diabetesa tipa 2. Seveda, če pijete več, kot bi morali, se koristi spreobrnejo v večja zdravstvena tveganja. Torej, naredite si uslugo, pijte rdeče vino zmerno.
2. Nekatera rdeča vina so za vas boljša od drugih
Vsa rdeča vina niso ista. Nekatera vina imajo znatno večjo količino »dobrega« za vas kot druga. Na primer, cabernet sauvignon ima več kondenziranih taninov kot pinot noir, vendar imata obe vini veliko manj taninov kot tannat, petite sirah ali sagrantino. Zadnje narejene študije o uživanju vina in njegovem pridobivanju kažejo, da imajo tanini v obliki proantocianidinov pozitivne učinke na ožilje, saj zavirajo delovanje peptida, ki povzroča otrdelost arterij. Študije poleg tega kažejo na to, da so vina, ki jih pridelujejo v jugovzhodni Franciji in na Sardiniji, posebej bogata s proantocianidini in da v teh pokrajinah ljudje živijo daljše življenje. Medtem ko je precej težko točno določiti, katera vina so najboljša, je najbolje slediti določenim priporočilom strokovnjakov:
- Suha rdeča vina so boljša od sladkih vin.
- Rdeča vina z nižjo alkoholno vsebnostjo (po možnosti pod 13 %) so boljša od visoko alkoholnih vin.
- Rdeča vina z višjim odstotkom tanina (tista, ki so bolj astringentna) so boljša od nizkotaninskih vin.
3. Mlada rdeča vina so za vas boljša od starih rdečih vin
Vsi so vedno pravili, da so stara vina najboljša vina. Res je, da so nekatera vina okusnejša po nekaj letih, a z zdravstvenega vidika staro vino ni tako dobro. Mlada rdeča vina vsebujejo večje količine tanina kot katera koli druga vrsta vina.
4. Barva v rdečem vinu prihaja iz kože grozdja
Barva vina prihaja iz rastlinskega pigmenta, imenovanega antocianin, ki ga najdemo v koži rdečega grozdja.
5. Ko se rdeča vina starajo, postanejo svetlejše barve
Barva vina postane manj intenzivna z leti. Zelo stara vina so bleda in prosojna.
6. Skoraj vsa rdeča vina so narejena iz ene vrste grozdja
Vsa najpogostejša rdeča vina, vključno z vini cabernet sauvignon, syrah, merlot in pinot noir, so nastala le iz ene vrste grozdja, vitis vinifera. Gotovo so še druge vrste, ki se uporabljajo za vino, vendar se zelo redko uporabljajo za izdelavo vina.
7. Rdeče grozdje je starejše od belega grozdja
Za rumeno in zeleno barvo grozdja, iz katerih nastanejo bela vina, se domneva, da so posledica mutacije DNK rdeče vinske trte. Ta hipoteza je splošno sprejeta, saj imata pinot noir in pinot blanc isto DNK.
8. Rdeča vina običajno vsebujejo manj sulfitov kot bela
Na splošno so koncentracije sulfitov v rdečih vinih nižje kot v belih. To je zato, ker so rdeča vina bolj kemično stabilna od belih vin in se ne pokvarijo tako hitro.
9. Rdeče vinsko grozdje se lahko proizvede v belo vino
Ker barva prihaja iz kože grozdja (in ne iz sokov), je mogoče iz rdečega grozdja izdelati belo vino. Vino je tako narejeno kot belo vino, brez stika z grozdnimi kožami. To se zgodi večkrat, kot si predstavljate. Na primer, Blanc de Noirs Champagne je belo peneče vino, narejeno s pinot noir in pinot meunier (rdeče) grozdjem.
10. Na stotine arom rdečega vina je posledica grozdja
Vse te arome češenj, jagodičja, džema in zelišč, najdenih v kozarcu rdečega vina, izhajajo iz fermentiranega grozdja in starajočega vina v hrastovih sodih. Ni dodatkov za okus.
Foto: Pixabay
______
Če si že tu, preberi še …