Foto: Fizz foto:graphy
GREGOR DROBNIČ, arhitekt blagovne znamke Otto von Berlin
Dober dan, lahko govorim z g. Ottom, sprašujejo arhitekta Grega Drobniča, idejnega vodjo in lastnika blagovne znamke Otto von Berlin. Gregor jim odgovori, da bolj težko, ker je Otto pes, da pa se lahko pogovarjajo z njim. Črno-beli francoski buldog pa medtem najverjetneje mirno spi na lastnikovi vintage zeleni zofi, kot se za pasmo in status spodobi.
Tudi med najinim pogovorom spi. »Danes je veliko tekel in je zato utrujen,« mi pove simpatični bradati ljubljanski arhitekt, ki že nekaj let živi uspešno berlinsko zgodbo, čeprav je obsedenost z Berlinom trajala dobrih 12 let, preden je zares pristal v tem mestu. Najprej je našel svojo nišo kot »osebni nakupovalec pohištva«, kar mu je prineslo prve projekte in veliko medijske pozornosti. Blagovno znamko je ves čas širil, sprva na področju notranje opreme lokalov, restavracij in pisarn, trenutno pa ga navdušuje vizualna podoba modnih trgovin.
Kaj se trenutno dogaja v Berlinu? »Nimam pojma, moja stalna povezava je dom–delo. Nič drugega se mi ne dogaja.« Pogovarjava se na predvečer odprtja njegovega zadnjega projekta – lokala Bluebird, imenovanega po brazilskih pticah, ki nabirajo kavo. Malo prej je šel preverit še zadnje detajle. »Sedel sem tam in se spominjal, kako sem pred dvema mesecema vstopil vanj v popolnoma drugačni podobi. Ko sedim v preurejenem prostoru, si rečem vav! To je moj največji drajv, moja gonilna sila. Zmagovalni občutek.« Katerega projekta se veseliš? »Projekta za blagovno znamko Bäumler na Dunaju, ki bo lansirala prvo outlet trgovino z oblačili za novodobnega moškega. Dizajniral sem jo in tako pristal na novem področju in nimam prav nič proti,« reče in se zasmeji.
Prerasel je idejo osebnega nakupovalca pohištva. »Ugotovil sem, da se tako ne morem uspešno širiti. Gre za oseben odnos. Moje stranke so bile večinoma ženske in so želele mene, niso hotele dokončati projekta s pomočjo asistentov, ker je meni zmanjkalo časa. Osredotočil sem se bolj na arhitekturo.« Kaj mu pomeni ta? »Po izobrazbi sem klasični arhitekt, a me klasična arhitektura ni nikoli preveč zanimala. V užitek mi je postavljati v prostoru. Pridem v prostor, se usedem, opazujem in v glavi mi začnejo šibati ideje.«
Gregor Drobnič
»Če mislim, da je nekaj primerno, bom vztrajal do konca, da to dobim. Rad grem z glavo skozi zid.«
ČRNI DVOJNI EKSPRESO, PROSIM
Obožuje urejanje lokalov in restavracij. »To zgodbo sem začel s kafiči: kava, torta, smutiji, prihodnji teden pa se lotim projekta vinskega bara. To mi je pisano na kožo.« Je tudi sam gurman? »Itak,« odgovori smeje. »Pa velik kofetar sem in ravno zato me zanima vse v povezavi s kavo: kakšna je, iz katere naprave steče, kako jo meljejo, od kod prihaja … Lokal, ki sem ga nazadnje vizualno opremil, ima lastnik, ki ima po mojem mnenju najboljšo kavo v mestu. Vedno preverim tako, da naročim črni dvojni ekspreso brez vsega. Takoj vem, pri čem sem.«
Trenutno ustvarja v tandemu s pridruženo članico Andrejo. »Sem v fazi iskanja pisarne, septembra pa se širimo in iščemo novega sodelavca. Z Andrejo sva genialen tim: jaz sem ‘Balkanac’ z dobrimi idejami, ki mu zmanjka časa za izvedbene načrte, ona je Nemka, hitra in odločna pri svojem delu. Odlično se ujameva.«
Zanima me njegov pečat, njemu lastna oblikovalska začimba. »Če bi me vprašala pred dvema letoma, bi rekel vintage. Danes se ga poskušam izogibati, ker ne želim ustvarjati poceni hipsterskih lokalov. Moja začimba je, da sem temen po stilu. Rad uporabljam temne barve, a jih znam uporabiti tako, da v takem prostoru sploh nimaš občutka, da je temno.« Takoj pomislim na lokal, ki ga bodo jutri odprli. Je tudi ta temen? »Seveda. Ta mali prostor s 45 m2 in pet metrov visokimi stropi smo do štirih metrov v višino pobarvali temno sivo. Na stropu ima genialne ornamente, ki smo jih pustili v beli. Barve funkcionirajo zaradi kombinacije s svetlim lesom in velikimi okni. Ne bojim se temnih barv, to je moj moto. Včasih pa naredim svetle stene in dodam temno pohištvo in dodatke.«
Mojstra notranjega oblikovanja vprašam, kaj se trenutno dogaja z dizajnom, da so prostori vsepovsod videti enako. »Zdi se mi, da ravno v Sloveniji vsi delajo isto. Jaz pa ne sledim aktualnim smernicam, želim ustvariti nekaj, kar nosi moj podpis. Nikoli ne bi dal bele kuhinje, pa čeprav je to trend. Pred dvema letoma so imeli vsi berlinski lokali črne tabelne barve za meni in ploščice v stilu podzemnih železnic, bele s črnimi fugami. Umestil sem jih vsaj v tri lokale. In če mi danes kdo reče, da si želi imeti takšne ploščice in tabelno črno barvo, mu povem, naj kar takoj pozabi.« Pa vseeno, kateri je najbolj vroč trend notranjega oblikovanja? Vsaj malo se te mora dotakniti, kajne? »Splošno je v trendu skandinavski dizajn. Ja, zadnji lokal sem ustvaril v ‘darkerskem’ skandinavskem slogu.« Zdi se mu zabavno, ko mi to pove.
Berlinski lokal z najboljšo kavo v mestu!
BERLIN NAVDIHUJE
Je razlika med tem, kako si se loteval interjerja v Sloveniji, in kako se ga lotevaš v Berlinu? »V Sloveniji sem vedno začel pri tem, kar mi je ponujal trg. Zdaj pa delam tako, da se navdihujem nad prostorom samim in si izmislim elemente zanj. Zamislim si npr. zelen barski stol in ga moramo najti. Tržišče mi to ponuja. Obrnil se je proces dela. Osebnostno sem se nadgradil.«
Živiš v mestu, kjer domuje elektro. »Trenutno me navdušuje skupina The Kills. Njihov zadnji videospot se dogaja na pokopališču. Zanima me pozitivni dark,« pripoveduje in potrjuje obsedenost s temo. Največji odklop pa zanj niso razvite berlinske zabave, temveč mu ga ponuja narava. »Odkar sem tukaj, mi to veliko pomeni; tam ni ne telefona, ne glasbe, ničesar … in si lahko le sam s seboj. Morda je to tudi znak staranja,« pomenljivo pogleda in se zasmeji. »Narava me polni in sprošča um.« Je v Berlinu dosti možnosti za beg v naravo? »Ja, seveda. Le 15 minut od stanovanja je velik park Hasenheide, v katerem imaš občutek, kot da si v gozdu. Pol ure vožnje z avtom in že sem pri jezeru Grunewald, okoli katerega se razprostira gozd. To je idealen odklop tudi za Otta, ker je lahko spuščen. Nemci imajo zakon, da mora biti pes na vrvici. Navdušen sem, ker sem ravno prejšnji teden odkril peščeno plažo na nekem drugem bližnjem jezeru. Vav! Berlin ni betonska džungla, ponuja veliko jezer in gozdov.«
Kreativen, odprtega duha, vztrajen in tudi malo trmast je. »Če mislim, da je nekaj primerno, bom vztrajal do konca, da to dobim. Rad grem z glavo skozi zid.« Torej tudi pri naročnikih uveljavljaš svojo voljo? »Ne, tu gre za vzajemen proces in se pustim prepričati za dobro idejo. Pri enem izmed lokalov sem ustvaril neko barvno konstelacijo kot začetno idejo. Naročniku je bila všeč, tik pred zadnjo revizijo pa mi reče: Veš, razmišljal sem in si želim, da obrneva barve. Naj bo les temen in ozadje svetlo. Ko sem naredil render, sem ugotovil, da je ta barvna konstelacija odlična.«
ZGULJENO USNJE IN NEONSKI LOGOTIPI
Gregor je ljubitelj serije House of cards. »Hiša, v kateri prebivata glavna igralca, se mi zdi najbolj genialen interjer.« Njegov najljubši material je usnje. »Ljubim zguljeno usnje. Nekoč sem ga namestil na posebno posteljo. Sem osebni nakupovalec pohištva domini iz Neuköllna, ki si je zaželela dekoracijo preproste lesene postelje. Vzglavje, noge in steno pred posteljo sva odela v odbito modro vintage usnje. Postelja je zdaj videti kot prestol in je čisto navdušena nad njim.« Katera pa je tvoja najnovejša oblikovalska obsesija, ki je čisto nepričakovana zate? »Neonski logotipi.« Zagotovo bodo zaokrožili prostor v projektu Lagerfeld. Gregor namreč sodeluje pri novem dizajnu Lagerfeldove trgovine v Ingolstadtu.
Končujeva pogovor. Otto še vedno počiva. Izvem, da mali triletni čistokrvni Berlinčan, ki je njegova desna roka, potrebuje veliko akcije in rad skače tudi po meter visoko. »Lahko pa ga pustim samega doma na kavču in prav tam me tudi počaka.«
Gregor in Otto