Foto: spazuk.com, boredpanda.com, thisiscolossal.com, pinterest.com, aldoevents.com, scenariomag.it, pifmagazine.com, nailedmagazine.com, hitotsuyamastudio.com.
MODERNA UMETNOST MALO DRUGAČE
Moderna umetnost je širok pojem; veliko ljudi ob omembi pomisli na slike, fotografije ter perfomanse, v katerih ne vidijo smisla ali pa jih preprosto ne razumejo. Priznam, čeprav sem ljubitelj umetnosti, se mi veliko modernih umetnin včasih zdi kar malo bizarnih – spomnimo se očal v galeriji v San Franciscu letos maja, ko so ljudje noreli nad genialnostjo umetnosti. Nato se je izkazalo, da naj bi šlo za prevaro, ki razkriva, kako ljudje dojemajo moderno umetnost; a danes ne bo govora o tem. Predstavil bom nekaj umetnic in umetnikov, ki uporabljajo malo poznane tehnike ustvarjanja, ki se odražajo v prekrasnih umetninah.
RISANJE S SAJAMI – Steve Spazuk
Umetnik kanadskih korenin se v javnosti pojavlja že od 90. let prejšnjega stoletja, najbolj znan pa je po tehniki »Fumage« – risanju s sajami.
Razvijati se je začela kot surrealistična tehnika Wolfganga Paalena, pri kateri umetnik uporabi dim kerozinske svetilke ali sveče na platnu oziroma papirju.
Redno jo je uporabljal tudi Salvador Dali, Spazuk pa jo uporablja v kombinaciji z različnimi orodji, s katerimi tako dejansko ustvari skulpturo na papirju. Prepletanja senc in svetlobe so izziv, ki ga vodi v nadaljnje ustvarjanje.
Pogosto na podlagi opazovanja sveta preprosto začne »risati« in le sledi navdihu, brez vedenja kaj riše; med risanjem se poigrava z ustvarjanjem vzorcev, ki ga na koncu pripeljejo do končne podobe.
Več na http://www.spazuk.com/fr/home-spazuk.php
KNJIŽNE POKRAJINE – Guy Laramée
Še en Kanadčan, ki pa ustvarja neverjetne pokrajine iz knjig. Najraje se loti zbirk slovarjev in enciklopedij, ki jih preobrazi v gorske verige, valovite griče ali celo cunamije.
Zakaj ravno knjige? Kot pravi sam, ga je vedno odbijalo idealiziranje ideje o večnem napredku in razvoju človeka; naša orodja so se morda hitro razvila, a mi jih v veliko pogledih šele dohajamo. Knjige kot take po tej logiki predstavljajo gore nakopičenega znanja, ki pri vsej tej tehnologiji erodirajo; pogostokrat pozabljene in zavržene enciklopedije tako postanejo skulpture, ki nas opominjajo, da naše znanje tudi izginja, in tako nastaja oblak »nevednosti«, ki ovija ta knjižna gorovja.
Več na http://www.guylaramee.com/
PAPIRNATE ILUSTRACIJE – Yulia Brodskaya
Inovativna Rusinja je leta 2006 začela delati kot grafična oblikovalka in ilustratorka, a je hitro potisnila računalnik na stranski tir in se posvetila ilustracijam iz papirja.
S povsem drugačnim pristopom do ustvarjanja s tem materialom je postala svetovno slavna in pogosto predava na oblikovalskih šolah po vsem svetu. Seveda se duh grafičnega oblikovalca vidi tudi v umetninah, ki obsegajo papirnate grafike ter tipografijo.
Meni so najbolj impresivni portreti starostnikov, prav tako pa je pravi užitek opazovati njene videoanimacije, saj nas v njih popelje v svoj svet ustvarjanja. Neverjeteno dober vir navdiha!
“Papir me je od nekdaj še posebej zanimal. Preko poskušanja različnih metod in tehnik oblikovanja sem našla tistega ‘pravega’; lahko rečemo, da rišem s papirjem, namesto nanj.”
Več na http://www.artyulia.co.uk/
ORGANSKO IN ANORGANSKO – Jennifer Maestre
Južnoafričanka, ki so jo navdihnili morski ježki – s svojimi bodicami kljub nevarnosti izjemno zanimiva bitja. Po njenih besedah v ljudeh pogosto hkrati zbujajo otroško radovednost po dotiku in zavestni odpor do nevarnega.
To je prenesla na barvice, ki imajo rokam prijazen oprijem ter ostre konice – industrijski izdelek, ki s pomočjo njene domišljije in spretnosti postane umetniška skulptura. Barvice nareže, naluknja in naniza na vrvico, ošili ter zveže/sešije skupaj.
Ideje za umetnine črpa iz naravnega sveta, umetnosti ter mitologije, a nemalokrat jo vodijo tudi napake na prejšnjih izdelkih, ki jo popeljejo v povsem novo smer – po domače povedano, pusti se presenetiti.
Več na http://jennifermaestre.com/
ČLOVEŠKE PODROBNOSTI – Cecelia Webber
Ko sem prvič opazil dela Američanke iz New Hampshira, so se mi zdele nekam nenavadne, a vseeno zanimive umetnine.
A ob podrobnejšem pogledu (in večjem zaslonu) se hitro razkrije, da gre za kolaž fotografij ljudi v različnih položajih in barvah, ki sestavljeni skupaj tvorijo prekrasne vzorce. Vse rastline in živali so tako neverjetno podrobne, da jih preprosto moraš podrobneje raziskati.
Priznam, da se jih kar ne morem nagledati in ob njih se človeku porajajo misli, na kakšne neverjetne načine je mogoče uporabiti človeško telo za umetniški prikaz.
Več na http://ceceliawebber.com/
VSESTRANSKI UMETNIK – Guido Daniele
Nam najbližji, Italijan, živi in dela v Milanu. V začetku kariere se je ukvarjal s kiparjenjem, slikanjem in hiperrealističnimi ilustracijami, kasneje tudi z risanjem z airbrushem, predvsem za scenografijo. Leta 1990 pa je začel s telesnimi poslikavami, pri čemer modele pobarva glede na situacijo; najpogosteje je to za potrebe reklam in modnih dogodkov.
Človek tako postane platno, preko katerega se izražjo ideja, umetnikovo občutje in hotenja, ki so odraz družbe, kar nas pripelje do spoznanja, da so dejansko tudi nekateri oglasi v tem smislu umetnost.
Več na http://www.guidodaniele.com/
OPISOVALKA ČASA – Chie Hitotsuyama
Za konec še ena umetnica, ki ustvarja s papirjem – tokrat iz dežele vzhajajočega sonca, Japonske.
V svojem studiu potrpežljivo zvija zmočen časopisni papir v tanke trakove, iz katerih nato izdeluje neverjetno podrobne in realistične skulpture; naj bo to krzno domorodnih snežnih opic (rdečeličnih makakov) ali pa luske legvana – tehnika ji prinese željeni rezultat.
Kot vedno poudari v intervjujih, pri svojem delu stremi h kar najrealnejšim teksturam, saj se tako skoznje opazovalci zares zavedo, da prikazane živali ponazarjajo bitja, ki niso le podobe na zaslonih in nam za zabavo v živalskih vrtovih.
“Vedno želim izdelati čim bolj realistično skulpturo živali, saj s tem lahko zares prenesem njihovo življenje opazovalcu.”
Več na http://hitotsuyamastudio.com/
Zgornje umetnine so dokaz, da je lahko moderna umetnost veliko bolj inovativna in zanimiva, kot si morda večina nepoznavalcev misli – tudi v umetnosti je potrebno raziskovati kaj vse nas obdaja;
marsikdaj bomo presenečeni nad tem, kaj odkrijemo.