V ljubljanski Galeriji Kresija se je odprla razstava Čudež hanuke umetnika Matica Velerja. Avtor, ki ga poznamo tudi kot modnega oblikovalca, je ustvaril instalacijo, ki navdih črpa v judovskem prazniku hanuka.
Piše: R. T., foto: Kata Jurov, Ouriel Morgensztern
Matic Veler je diplomiral na Royal College of Art v Londonu, kjer je študiral modno oblikovanje za ženske, a je veliko časa preživel tudi ob raziskovanju mode kot umetnosti. Velik poudarek že od nekdaj namenja oblikovanju instalacij, oblačil v prostoru in skulptur ter razmisleku, kako predstaviti svoje delo. Veler navdih pogosto črpa iz umetnostne zgodovine, še posebej ga navdihuje klasična umetnost. Umeščanje njegovih umetnin v prostore, kot so galerije, verski objekti in muzeji, je v skladu z Velerjevo širšo oblikovalsko filozofijo in priča o njegovem raziskovanju doživljanja umetnosti, razvoju osebne estetike in vprašanju, kako v ljudeh vzbuditi čustva: »Posledica mojega odraščanja v Sloveniji, kjer sem bil obkrožen z brutalistično arhitekturo, zgrajeno v času socializma, in poznejšega spoznavanja umetnostne zgodovine, je razvoj estetike, ki vključuje manipulacijo materialov ter primerjavo in prepletanje kontrastov, kot so staro–novo, hladno–toplo. Zame najpomembnejše vprašanje v umetnosti je, kako v ljudeh vzbuditi čustva: to skušam doseči s svojim razumevanjem mode kot umetnosti in ne le kot nečesa vsakdanjega, kar zavržemo. To dosegam z najrazličnejšimi instalacijami, oblačili, ki so videti kot skulpture, instalacijskimi modeli in drugimi umetniškimi pristopi.«
Čudež hanuke v graški sinagogi januarja 2022
Galerija na ulici
Kot razkriva že naslov projekta, Čudež hanuke, si je avtor zamislil in ustvaril instalacijo, ki navdih črpa v judovskem prazniku hanuka – natančneje v čudežu hanuke – in upodablja devetkraki svečnik hanukijo. Judovski praznik hanuka (znan tudi kot »praznik luči«) obeležuje zmago Makabejcev nad Grki in vnovično posvetitev drugega judovskega templja v Jeruzalemu v 2. stoletju pred našim štetjem (hebrejska beseda »hanuka« pomeni »posvetitev«). Čeprav naj bi bilo po legendi zalog oljčnega olja, ki je bil nujen za bogoslužje v templju, dovolj le za en dan, je olje čudežno zadostovalo za kar osem dni. V spomin na te dogodke Judje v svojih domovih in sinagogah vsak večer prižgejo dodatno svečo na devetkrakem svečniku hanukiji. Eden od krakov je namenjen sveči, imenovani šamaš, s katero se prižge drugih osem sveč. Na zadnji večer praznika tako zagorijo vse.
Instalacija je nastala z uporabo tehnike krivljenja zrcalnega akrilnega stekla z vročim zrakom. Akrilno steklo, material, ki ga doživljamo kot hladnega in trdega, lasersko razrezan v organske oblike in ročno oblikovan s toplotno pištolo ter obsijan z lučmi, dobi povsem novo obliko, zaznavo in pomen. Zmanipulirana plastika postane navidezno krhka, subtilno odbijanje svetlobe od stekla ustvarja posebno, čarobno okolje in vzdušje – ne le v galeriji, temveč tudi zunaj nje. S prenosi zrcaljenja snopov svetlobe iz notranjosti galerije zaživi ideja o umestitvi galerije na ulico.