MODNA OBLIKOVALCA JELENA PROKOVIĆ (JSP) IN MATIC VELER O (SLOVENSKI) MODI IN UMETNOSTI

Piše: Leja Kovačič . Foto: osebni arhiv, Kata Jurov, Ouriel Morgensztern (naslovna fotografija)

Oba poznamo kot modna oblikovalca, a to je le del umetniškega ustvarjanja, pod katerega se podpisujeta. Jelena skupaj s sestro Svetlano že leta modo ustvarja pod imenom JSP, ob tem je tudi priznana kostumografinja, Matica pa poznamo po čudovitih prostorskih instalacijah, zadnje leto je tudi kustos v Galeriji Velenje. Podala sta svoje poglede na preplet mode in umetnosti, najprej pa smo se ozrli na Švedsko, kamor se letošnja evrovizijska predstavnica Raiven podaja v Velerjevih kreacijah, Jeleni pa je evrovizijski oder tako ali tako zelo domač.

Jelena: Pred leti sem oblikovala obleko za Nušo Derendo z IUV Vrhnika, dvakrat sem poskrbela za stajlinge Omarja Naberja in nazadnje še za Hannah Mancini.

Matic: Spomnim se Nušine čudovite rumene oprave in pesmi Energy, tudi Hannah je bila krasna.
Jelena: Nuša je bila tudi odlična sedma …

Matic: Letos bomo pa prvi. (smeh obeh)

Jelena: Kleč Pesmi Evrovizije ni več glasba, ampak šov. Čim več je treba vložiti v vizualni del, Matic nosi veliko odgovornost.

Jelena Proković (desno) s sestro Svetlano

Matic: Včasih so se pevke postavile na oder z orkestrom in čudovitimi glasovi, danes pa je že tri mesece pred dogodkom postavljena koreogra ja, vemo, kje bo kamera v katerem trenutku … Obleke moramo med drugim prilagoditi koreografiji, da plesalcem omogočajo gibanje. Me pa vse to kot velikega oboževalca Pesmi Evrovizije zelo veseli, navdušen sem, da smo se letos našega evrovizijskega nastopa lotili zelo umetniško.

ENERGIJA NORIH DEVETDESETIH

Jelena: Sem otrok socializma, najbolj ključna leta svojega razvoja sem preživela v devetdesetih letih minulega stoletja v Beogradu, kjer je bilo zelo hektično, to je bil čas vojne, embarga, živeli smo povsem izolirano, zato smo razvili svojo kulturo. Verjetno še danes največ črpam iz tega obdobja. Takrat sva s sestro delali veliko stajlingov za alternativne rock skupine, to, da sva oblikovali za koncerte, nastope in videospote, naju je oblikovalo, vse to sva vpletli v svoje kolekcije. In energija norih devetdesetih, ko smo se upirali sistemu, to nas je zaznamovalo. Seveda se takrat tega nisem zavedala, a ko sem prišla konec devetdesetih v Slovenijo, so bila vsa moja ustvarjanja označena kot drzna, nevede sem s seboj prinesla drugo energijo.

Matic: Dobro se mi je zdelo, kar si rekla, da se takrat, ko nekaj nate vpliva, tega sploh ne zavedaš.
Jelena: Ko se s sestro ozreva nazaj, vidiva, da stil ostaja enak, najin.

Matic: Rdeča nit. To je zelo pomembno pri vseh vejah umetnosti. Jeleno bomo prepoznali na odru, na pisti, povsod.
Jelena: In Matica tudi. (smeh)

Matic: Zame je bilo eno najtežjih vprašanj v času magistrskega študija, ko me je profesor vprašal: Matic, kdo si? Dve leti sem potreboval, da sem prišel vsaj blizu odgovoru. Zdaj se mi zdi pomembno, da se človek pozna.

KOLEKTIVNI DUH MI JE POSTAL VŠEČ

Jelena: Vajena sem delati v kolektivu, ne samo s Svetlano, veliko delam tudi v teatru, moram se znati prilagajati. Ko vem, da imam prav, brez težav to povem, a ne bi tega povezovala z egom, temveč tem, da si želiš, da je tisto, kar ustvarjaš kot kolektiv, na koncu kar najboljše. Sploh ne vem, ali bi znala oblikovati povsem sama. Ko delava kolekcijo, sva s sestro ves čas na zvezi in tudi težko rečem, katera na koncu zmaga. Čeprav so nama v oblikovanju všeč iste stvari, sva kot osebi zelo različni, Svetlana je arhitektka, rada ima čiste linije, pri njej mora vse stati, jaz pa sem kostumografinja, potrebujem zgodbo, malo »nenosljivosti«. Ves čas meriva moči, tak je najin proces.

Matic: Na začetku kariere sem bil zelo samostojen, nisem imel rad skupinskih nalog, raje sem vse naredil sam, da sem bil prepričan, da bo izdelek tak, kot želim. Morda sem imel tudi težave z zaupanjem. Zdaj ko kolekcije delam sam, se vedno posvetujem s prijatelji, drugimi oblikovalci, svojimi bližnjimi. Nov, tuj pogled mi ponuja več možnosti in napredka. V pomoč pri upoštevanju drugih mnenj in sodelovanja je tudi moje sedanje delovno mesto, kot kustos se moram prilagoditi umetnikom. Kolektivni duh mi je postal všeč, to, da z nekom ustvariš nekaj, kar je obema všeč, da iščeš kompromise in skupne rešitve, te bogati, vsak se nauči kaj novega.

ŠE ENO ŽIVLJENJE ZA VSE PROJEKTE

Jelena: Včasih se mi zdi, da bi potrebovala še eno življenje, da bi končala vse projekte, po drugi strani pa drugače ne znam. Če bi se osredotočala samo na eno stvar, bi mi nekaj manjkalo, ves čas prehajam iz mode v gledališče in spet nazaj, meje so se že zdavnaj zabrisale. Moji družini bi bilo morda lažje, če bi se čemu odrekla, a za zdaj na to še nisem pripravljena.

Matic: Nikoli nisem oblikoval kolekcij, ki bi bile samo nosljive, bil sem celo proti temu. Študij sem zaključil z oblikovanjem instalacije, prostorskim performansom. Vedno me je zanimalo, kako svoje delo predstaviš v prostoru, kako daš izdelku še večji pomen. Moja sedanja služba je zato zame odlična, umetniki imajo zelo močne energije, domov vedno pridem izčrpan, seveda pa me to tudi bogati. Sem pa lani po dolgem času spet oblikoval kolekcijo na ljubljanskem tednu mode, čeprav sem to delal že ob službi.

Jelena: Je pa vprašanje, kakšno ceno plačaš.
Matic: A kot praviš, nisi se pripravljena temu odreči, vprašanje je, ali se kdaj boš. Jaz si ne predstavljam, da bi šel v pokoj, upam, da bom ustvarjal do konca.

Jelena: Tudi jaz.

VERODOSTOJEN OBLIKOVALEC JE TISTI, KI IMA RDEČO NIT

Jelena: Že na študentskih revijah mi je Matičevo oblikovanje padlo v oči, ker ima povsem drugačen pristop kot drugi slovenski oblikovalci. Ima močno vizualno identiteto, oblačilo dojema kot skulpturo ali slikarsko platno. Ni obremenjen s pravili, ki naj bi veljala za oblikovanje. Zame je Matic umetnik, kipar in šele potem modni oblikovalec.

Matic: Hvala lepa. Jelene se spomnim že iz časa študija oblikovanja. Danes, ob še večjem poznavanju njene zgodbe, mi je vse še bolj jasno. Zame je verodostojen oblikovalec tisti, ki ima prepoznavno nit. Tvoj stil je drzen, skoraj punkovski, a ga odlično prepletaš z elementi čiste elegance, še posebej skupaj s sestro. Vajina oblačila so primerna tako za ulico kot večerno eleganco, to je pri vaju odlično usklajeno. Tudi v gledališču vedno prepoznam tvojo estetiko.

LOKALNO, PREVERJENO, TRAJNOSTNO

Jelena: V zadnjih letih se čuti, da se ljudje zavedajo, kako pomembno je, da kupujejo lokalno, preverjeno, trajnostno. Vsi mi oblikovalci smo trajnostni, ker je naša produkcija tako majhna, kupujemo v Sloveniji ali najdlje v Evropi, za nas šivajo naše šivilje. Vse več ljudi se zavestno odloča, da bodo nosili slovenske oblikovalce, in to je za nas odlično. Nekaj časa je bilo res težko, ko so k nam prišle verige poceni mode. Težko si stranki razložil, zakaj dober suknjič ne more stati 50 evrov. Zdaj pa ljudje raje kupujejo manj in bolj kakovostno. Platforma LJFW in tudi Center Rog sta velika podpora oblikovalcem.

Matic: Kultura oblačenja se tako hitro spreminja, priznam, da nekatere mlade ljudi opazujem kar z začudenjem. (smeh) In navdušenjem! Imajo izjemen slog.

Jelena: Mladi so super, ker so samosvoji.

Matic: Oni so ustvarjalci prihodnosti, zato je dobro, da sta jim pomembni trajnost in lokalnost.

Jelena: Čudovito je, da nekdo po dvajsetih letih še nosi najino obleko in jo kombinira z novimi kosi.
Matic: To je zares čudovit in poseben občutek. Prihodnost mode in umetnosti je svetlo in razburljivo polje, kjer se bosta trajnost in inkluzivnost še bolj uveljavljali. Upajmo na najboljše za nas, naš planet in seveda umetnost.