Ustanovitelj Pipistrela in ustanovitelj podjetja AvantCar

»Rada se pogovarjava, brez skrbi,« pravi Matej, ko jima predstavim koncept Duela. In zares mi ni treba izgovoriti niti prve iztočnice, konstruktor lahkih letal in ustanovitelj skupine Pipistrel ter ustanovitelj podjetja Avant Car, ki med drugim širi prvi slovenski sistem souporabe električnih vozil Avant2Go, takoj začneta razpravljati o tehnoloških novostih na njunih področjih. Matej pove, da je nedavno pridobil licenco za pilota športnega letala.

Matej: Svoj pokoj si predstavljam tako … Ivo: Saj ne bova šla v »penzion«, pokoj se nam že tako odmika, da nikoli ne bomo tam. (nasmeh) Matej: No, potem pa recimo temu zrelo obdobje življenja, ko bolj kot roke uporabljaš modrost. Vidim se na otoku, kjer bi živeli samozadostno, imeli bi nasade oljk, fig in paradižnika. Zraven bi bila majhen heliodrom s hibridnim elektrovodikovim letalom in solarna elektrarna, s pomočjo katere bi poleg proizvodnje električne energije za dnevne potrebe med drugim z elektrolizo ustvarjali vodik in polnili baterije za shranjevanje energije za poznejšo porabo in pogon električnih vozil ali barke. Narava nam vse nudi in vse lahko tudi hitro vzame, če je ne bomo spoštovali. (nasmeh) Ivo: To niso sanje, to je danes lahko resničnost. Matej: Zato sem že začel pilotirati, da bom nabral čim več kilometrov. Verjamem namreč, da bo takrat vse drugače, zaradi različnih oblik hibridov med elektriko in vodikom bo svet potovanj postal veliko prijaznejši in dostopnejši za vse.

»Včasih sem kar malo jezen, ker so mi vzeli Jamesa Bonda. Ko sem bil majhen, sem hodil v kino gledat Jamesa Bonda, da bi videl, kam bo šla tehnologija, zdaj pa se vse to dogaja.«

Ivo

Ivo: In predvsem ne bomo več uničevali naše edine atmosfere. Človek lahko preživi tedne brez hrane in dneve brez vode, brez zraka pa zdrži le nekaj minut, zato moramo vsi, ki imamo to možnost, kaj ukreniti. Sicer pa, Matej, vse tisto, o čemer si prej govoril, je danes mogoče. Včasih sem kar malo jezen, ker so mi vzeli Jamesa Bonda. Ko sem bil majhen, sem hodil v kino gledat Jamesa Bonda, da bi videl, kam bo šla tehnologija, zdaj pa se vse to dogaja. Sanj ni več, vse, kar si zamisliš, obstaja. Po eni strani je to odlično, po drugi pa ne, ker je težko biti inovativen. Matej: Manjka novih Jamesov Bondov. (nasmeh)

VELIKIH ZGODB SE BOJIMO

Ivo: Slovenci smo pripravljeni priznati, da je nekaj novo in inovativno, težko pa priznamo, da je to naredil Slovenec. Na televiziji gledamo kupljene oddaje o električnem letalstvu, govorijo o rečeh, ki smo jih mi delali pred desetimi leti, oddaje o nas pa snemajo Hrvati. Velikih zgodb se bojimo. Matej: Večkrat se sprašujem, zakaj nas je tako strah novega in uspehov, zakaj smo včasih tako zavistni. Zakaj znamo stopiti skupaj samo, ko se zgodi naravna nesreča? Takrat smo svetovni prvaki. To je seveda zelo lepo, da ne bo pomote. A zakaj tega ne znamo storiti, ko gre za razvoj? Verjetno zato, ker smo prehitro skočili iz socializma v kapitalizem, nismo pa vmes opravili izpitov iz razumevanja delovanja tega drugačnega sveta. Marketing nam je prinesel velike oči, globalizacija dostop do širokega nabora novih dobrin, finančna industrija možnost vnaprejšnjega nakupovanja, žal pa se nismo dovolj naučili finančne pismenosti, ki je varnostni jopič ob novih oblikah družbenogospodarske ureditve, ki nosi s seboj veliko pasti. Ker smo v povprečju zelo pridni in inovativni, menimo, da si zaslužimo več, kot dosegamo. In tako lahko, zaradi omenjenih pasti, postajamo zagrenjeni, kadar izgubljamo nadzor nad našimi življenji. Če bi se hoteli temu izogniti, bi morali najprej pogledati k tistim, ki so tam že stoletja, in se od njih učiti. Morali bi se učiti od tistih, ki so v tem uspešni, ne pa tekmovati med seboj. Če se v Silicijevi dolini pojavi inovator z dobro idejo, vsi stopijo skupaj. Izkušeni ljudje iz zrelih uspešnih podjetij, kot sta Google in Apple, se pridružijo start-upom, tako sta med drugimi Tesla in Facebook postali globalni uspešnici. Ivo: Slovenci smo radi vsi enaki, težko sprejmemo tiste, ki štrlijo iz povprečja. A brez tega ni inovacij. To je bilo dobro takrat, ko smo bili pod Avstro-Ogrsko, morali smo biti dobri in pridni delavci, žal pa smo takšni ostali. Nekdo drug nam mora povedati, kaj naj delamo.

SMO NA PRAGU REVOLUCIJE IN SLOVENCI SE ZAVEDAMO, KAJ JE PRAV

Matej: Vse pogosteje se mi zgodi, da me kdo vpraša, kakšna je nova tesla, ali pa kdaj bomo pred njegov blok postavili postajo souporabe z električnimi avtomobili. Čedalje več ljudi tudi javno pove, da moramo paziti na naš planet. Začenjamo se zavedati, da je Zemlja kot človeško telo. Tudi mi imamo v telesu razne viruse in bakterije, ki živijo z nami in jih niti ne zaznamo, a če se razdivjajo, vzamemo antibiotike. Tako bo Zemlja naredila z nami, če bomo še naprej delali neumnosti. Smo pa Slovenci vse bolj ozaveščeni, v povprečju veliko bolj kot na primer Američani. Smo na pragu revolucije in se zavedamo, kaj je prav. Ivo: Ko sem leta 1998 prebral, da so na Japonskem izdelali prvi hibridni avto, priusa, sem šel v Ljubljani v Toyotino prodajalno, da bi ga kupil, oni pa so me poslali na Hondo, ker niso vedeli, da to že obstaja. Verjetno mi ga je kot prvemu Evropejcu potem uspelo dobiti, a ga sedem mesecev nisem mogel registrirati, ker tehnično ni sodil v nobeno kategorijo. Ljudje so me najprej čudno gledali, potem so bili nad električnim avtom navdušeni. V letalstvu smo imeli drugačne izzive. Zdaj vsi govorijo o električnem letalstvu, a pred 12 leti, ko smo začeli, so me spraševali: »Kako dolge žice imajo tvoja letala, kako daleč lahko letiš?«

»Večkrat se sprašujem, zakaj nas je tako strah novega in uspehov, zakaj smo včasih tako zavistni. Zakaj znamo stopiti skupaj samo, ko se zgodi naravna nesreča?«

Matej

Je pa res, da Slovenci razumemo, kaj se dogaja, nimamo težav z napredkom, smo precej manj zaplankani kot mnogi drugi narodi in ekološko bolj ozaveščeni, kot na primer naši zahodni sosedje. Verjetno je tako, ker je naša država pravi biser, naša voda je povsod pitna, 60 odstotkov države je pokrite z gozdom, tega se vse bolj zavedamo in pazimo na svojo naravo.

NE BOMO VEČ GOVORILI O AVTOMOBILIH IN LETALIH, NAJEMU IN NAKUPU

Matej: Elektrika je edini energetski medij, ki je skoraj povsod dobro vpeljan. Kot smo vajeni imeti naprave, kot so brivski aparat, računalnik in štedilnik, priklopljene na elektriko, bomo kmalu imeli tako priklopljene in povezane vse naprave okrog nas, vključno s prevoznimi sredstvi. Ko bo vse povezano, bo še bolj optimizirano. Vedelo se bo, kje je energije preveč in kje je je premalo. Podjetja, ki bodo prva sodelovala pri tej tranziciji, bodo lahko znanje in tehnologijo izvažala. Tako je pač v ekonomiji, kdor prvi nekaj naredi, lahko to prodaja drugim. Elektrifikacija je torej naslednji korak, zanašati pa se moramo na energijo, ki jo imamo doma. Če se z nafto kar koli zgodi ali se na primer zaprejo meje, smo lahko po treh mesecih brez dobrin na policah in goriva za prevoz v službo. Če imamo svoje vire in shranjevalnike, pa smo lahko neodvisni od energentov, ki jih doma nimamo, oziroma smo samozadostni. Če nam uspe v desetih ali dvajsetih letih zgraditi vso to trajnostno infrastrukturo, bo svet res povsem drugačen. Energetika je prvi korak, sledi pa še proizvodnja hrane, to nam bo zagotovilo mir in vzdržnost. Če ne bomo odvisni od drugih za osnovne dobrine, kot sta hrana in energija, bomo lahko prodajali tujcem našo pamet in turizem za svoj nadstandard … Če tega ne bomo naredili, pa bo kakovost življenja padala. Ivo: Elektrika je edina energija, ki jo lahko proizvajamo povsod. Je tudi najbolj preprosta za transport, po žici jo peljete zastonj. Najboljši vir za proizvodnjo električne energije pa je sončna energija. Na zemeljsko površino pade v treh minutah toliko energije sonca, kot je človeštvo potrebuje vse leto. Proizvodnja silicijevih panelov trenutno ni najboljša rešitev, ker za to porabimo veliko energije, zato je bolje, če s sončnimi ogledali koncentriramo žarke, segrevamo olje in ga skladiščimo pod zemljo. Tako segrevamo vodo in dobimo parne elektrarne, ki delajo 24 ur na dan, čeprav sonce sije le 12 ur. Potrebujemo pametno omrežje, nekakšen internet visokonapetostne energije. Kitajci so se lotili izdelave. Sonce vedno sije na polovico Zemlje, a s takšnim pametnim sistemom bi lahko imeli energijo na obeh polovicah. Poglejte, mi trije smo se danes sem pripeljali s tremi avtomobili, na mizi imamo tri telefone. Energija v njih miruje, zato bi bilo bolje, če bi šla po pametnem omrežju kam, kjer bi jo nekdo potreboval, in nazaj, ko bi bila potrebna tukaj. Tako bi je tudi veliko prihranili. S takšnimi izzivi bi se morali ukvarjati, ne pa z vprašanjem, ali bo učinkovitost električnega avtomobila 94- ali 97-odstotna. Odstotek gor ali dol, ljudje morajo imeti dostop do zastonj električne energije. Mobilnost se bo prej ali slej združila, ne bomo več govorili o avtomobilih in letalih, najemu ali nakupu. Za Uber razvijamo taksije z navpičnim poletanjem, izdelovali jih bomo v takšnih serijah, da jih ne bo mogoče izdelovati po sedanji letalski tehnologiji, nujno bo treba vključiti učinkovite elemente avtomobilske industrije, da bo cena konkurenčna, in nastala bo nova industrija. Tako kot je CD-plošča prinesla zaton vinilnih plošč, bo tudi nova revolucija pomenila zaton avtomobilske in letalske industrije, kakršni poznamo danes. Zdaj so pri vsaki hiši trije avtomobili, kmalu pa jih ne bomo več potrebovali, saj si jih bomo izposojali. To se bo zgodilo, če hočemo ali ne. Svet nas ne bo čakal. V Butanu je sicer kralj rekel, da ne bodo imeli semaforjev, dokler bo en sam Butanec brez službe, saj lahko policisti mahajo z zastavicami. Tudi mi lahko razmišljamo tako, a dvomim, da je to naš cilj.

Piše: Leja Kovačič

Foto: Primož Korošec