Čeprav so podnebne spremembe ena izmed glavnih problematik, ki grozijo obstoju človeštva, pa ne gre zanikati, da se je v zadnjem letu verjetnost jedrske vojne med Severno Korejo in Ameriko kar močno povišala. Kaj pa bi se zgodilo, če nuklearna bomba eksplodira v Ljubljani?
Znanstvena skupina Fundacija Outrider je oblikovala interaktivno storitev z zemljevidom, ki vizualno natančno predstavi, kaj bi se zgodilo, če bi termo-nuklearna naprava eksplodirala v vašem kraju. Storitev zahteva le vnos lokacije in bum, fiktivna škoda je narejena.
Kot je razvidno iz izračunanih rezultatov, bi bilo v Ljubljani in njeni okolici več kot 110.000 smrtnih žrtev in približno 76.000 poškodovancev.
Ognjena krogla in gobasti oblak
Storitev eksplozijo razčleni na štiri različne komponente: ognjeno kroglo, sevanje, udarni val in “vročino” ali toplotno sevanje. Vse to se zgodi v nekaj kratkih trenutkih.
Najprej se oblikuje ognjena krogla v manj kot eni mikrosekundi po detonaciji. Tako je vroče, da vse, kar je v njeni neposredni bližini, izpari ali se ionizira v plazmo. Ognjena krogla bi v Ljubljani torej zajela vse v radiju enega kilometra. Istočasno se iz epicentra izteka toplotno sevanje, ki lahko povzroči opekline prve, druge ali tretje stopnje, odvisno od zaščite in oddaljenosti. Jedrsko sevanje, večinoma nevtroni in gama žarki, se izstreli vseh smereh.
Ko se ognjena krogla razširi, se ta uparjena snov dvigne v nebo, hladni zrak pa se medtem zadržuje v podnožju eksplozije. Uparjena snov se nato sčasoma začne ohlajati in kondenzirati, kar je osnova večine radioaktivnih padavin iz gobastega oblaka. Hkrati se pritisk udarnega vala premika navzven. Ognjena krogla v tem trenutku ponovno odda nekaj sekundarnega termičnega sevanja, preden zgori, in nato ostanejo “samo” še prašni delci.
Čeprav je vsako orožje rahlo drugačno, je splošna porazdelitev energije večinoma odvisna od eksplozije in udarnega valovanja, ki porabi okoli 50 odstotkov. Toplotnega sevanja je okrog 35 odstotkov, takojšnjega in zapoznelega jedrskega sevanja pa 15 odstotkov energije.
Možnosti preživetja se v končni fazi najbolj razlikujejo glede na to, kako bomba eksplodira, kako so ljudje zaščiteni in v katero smer piha veter.
____
Če ste že tu, preberite še: