Spremembe na koži v času epidemije

Vsi si želimo dobro počutiti v svoji koži, ne le v prenesenem pomenu. Koža je namreč naš največji organ, ščiti nas in naše organe, tvori vitamin D in preprečuje izgubljanje vlage iz telesa. Lahko bi rekli, da je tudi ogledalo našega zdravja. Zaradi časovnih in hormonskih zakonitosti staranja, drugih dejavnikov in različnih bolezni se koža ves čas spreminja, nastajajo lahko tudi novotvorbe. Večina je neškodljivih, njihova rast je omejena in človeka ne ogrožajo, del pa je neprijaznih, malignih, ki uničujejo tkivo okoli tvorbe in se lahko razselijo po telesu v obliki rakastih tvorb. A pod skupnim imenovalcem »rak kože«, ki je najpogostejša oblika raka na svetu, se skriva precej raznolika skupina bolezni z različnim izgledom, potekom in prognozo.

Vsaka drugačnost je lahko sumljiva

Pri večini oblik kožnega raka je ključno zgodnje odkrivanje in zdravljenje, zato tudi v času epidemije ne smemo pozabiti na samopregledovanje in spremljanje sumljivih sprememb na koži. “Le nekaj minut na mesec ti lahko reši življenje,” sta pred leti v kampanji »10 minut za življenje« opozarjala nekdanji smučar Jure Košir in televizijska voditeljica Mojca Mavec. Dr. Mirjam Rogl Butina, dermatologinja iz Dermatologije Rogl Fabjan poudarja, da si je treba kožo redno pregledovati vsak mesec ali vsaj vsak drugi.

“Imamo posebno aplikacijo za pregledovanje znamenj, na katero posameznik posreduje fotografijo lezije, ki ga skrbi, mi pa se potrudimo čim bolj natančno odgovoriti.” Dr. Mirjam Rogl Butina, dermatologinja iz Dermatologije Rogl Fabjan

»Pregledamo vso kožo – od glave do prstov na nogah, vključno s spolovilom. Če zaznamo kakršnokoli spreminjanje stanja na koži, jo čez mesec dni spet preverimo. Še bolje pa je, če nas pregleduje druga oseba, ki boljše vidi lasišče in hrbet.« Posameznik ima na telesu približno 10 do 40 znamenj in v pomoč pri pregledovanju kože doma vam je lahko angleška kratica ABCDE. Za kratico se skriva A kot Asimetrija v obliki znamenja, B so nepravilni robovi (borders), C neenakomerno zabarvanje (colour), D je premer znamenja, večji od 6 milimetrov (diameter) in E za dvigovanje nad raven okolne kože (elevation) oziroma razvoj lezije (evolution).

»Vendar je treba biti pozoren na kakršnokoli očitno spreminjanje,« opozarja Rogl Butina, »če vam neka lezija na kakršenkoli način »pade v oko«, tudi če ne izpolnjuje zgoraj izpolnjenih pogojev in je le drugačna, jo še podrobneje preglejte med rednim pregledom.« Ko opazimo sumljivo znamenje, moramo obvestiti osebnega zdravnika, da nas napoti k specialistu. V času epidemije je veliko specialistov komuniciralo tudi prek elektronske pošte, zato razlogov za odlašanje ni. »Mi imamo tudi posebno hitro prijavo, na katero posameznik posreduje fotografijo lezije, ki ga skrbi, in osnovne podatke, mi pa se potrudimo čim bolj natančno odgovoriti. Gre pa le za orientacijski pregled, ki vendarle ni nadomestilo pravega kliničnega pregleda v živo.«

Dermatologi si pri prepoznavanju kožnih znamenj pomagajo z dermatoskopijo in računalniško podprto dermatoskopijo. »Dermatoskop omogoča natančnejši pregled in s povečavo opazimo spremembe, ki s prostim očesom niso vidne, kot so posebni vzorci pigmentne mreže, potek žilja, znake izzvenevanja … To nam veliko pove o naravi lezije,« razloži Rogl Butina. Z računalniško podprto dermatoskopijo vse natančne posnetke kože shranijo, spremembam sledijo ob rednih pregledih in posnetke primerjajo med seboj.

“Pri moških se melanom najpogosteje pojavlja na hrbtu in ramenih, pri ženskah pa ga pogosteje odkrijemo na spodnjih okončinah. ” Dr. Jaša Žerjal, specialist dermatovenerologije

Kožni rak ne izbira

Najpogostejše vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Medtem ko imata prva dva večinoma dobro napoved, je melanom zelo nevaren rak. Razvije se lahko kjerkoli na koži, vendar so nekatera območja pogosteje prizadeta od drugih, pojasni dr. Jaša Žerjal, specialist dermatovenerologije. »Pri moških se melanom najpogosteje pojavlja na hrbtu in ramenih, pri ženskah pa ga pogosteje odkrijemo na spodnjih okončinah.« Obolelost se razlikuje tudi glede na rasno pripadnost, belci imajo približno deset- do dvajsetkrat večje tveganje za nastanek kožnega melanoma kot temnopolti. Med belopoltimi imajo največje tveganje ljudje s fototipoma kože I in II; to so svetlopolti, svetlolasi, rdečelasi, pegasti in modrooki, ki ob izpostavljenosti soncu ne porjavijo, zlasti fototip I, ampak jih opeče. In vendar lahko za melanomom zboli vsak, tako zdrav tridesetletnik kot upokojenec s pridruženimi kroničnimi boleznimi. »Do deset odstotkov bolnikov z melanomom ima genetsko nagnjenost za njegov nastanek, t. i. družinski melanom. Ti bolniki navadno zbolijo pred 40. letom starosti, imajo multiple primarne melanome ali displastične melanocitne nevuse.« Glavni dejavniki iz okolja so znani: prekomerna izpostavljenost UV sevanju in sončne opekline z mehurji, zlasti v otroški dobi. Tveganje povečujeta tudi uporaba solarijev in fotokemoterapija (PUVA).

Odstranjevanje znamenj 

Dermatologi načeloma ne odstranjujejo benignih znamenj, kirurško odstranitev opravijo le pri sumljivih pigmentnih lezijah, ta pa je uspešna v približno 90, lahko celo v 95 odstotkih. »Uspešnost kirurške odstranitve je odvisna od velikosti lezije, histološkega tipa tumorja, najuspešnejša je pri nodularnem in povrhnjem tipu, in lokalizacije tumorja,« razloži dr. Matic Fabjan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije pri Estetiki Fabjan. »Najustreznejši način zdravljenja je Mohsova tehnika, ki predstavlja sekvenčne horizontalne in ponavljajoče ekscizije (kirurška odstranitev, op. p.), dokler patohistolog ne sporoči, da tumorske celice niso več prisotne v tkivu. Poseg odstranitev znamenj opravimo v lokalni anesteziji in je več kot 99-odstotno uspešen,« zagotovi Fabjan. Žerjal in Fabjan se strinjata, da je zima najbolj primeren čas za kirurško odstranjevanje znamenj in tudi vse druge vrste laserskih posegov na koži. »Takrat je UV sevanje najmanjše in zunanje temperature ugodnejše za optimalno celjenje,« pristavi Žejal.

»Poseg odstranitev znamenj opravimo v lokalni anesteziji in je več kot 99-odstotno uspešen.” Dr. Matic Fabjan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije pri Estetiki Fabjan.

Piše: Kaja Komar, foto: osebni arhiv