http://www.goodlifestyle.si/wp-content/uploads/duel-2.jpg

Empatija je danes iz mode

Kaja Komar1. 3. 2016

Good MoodVrhunskoZa crknit0 komentarjev0 views

Foto: Primož Korošec

TANJA RIBIČ IN SAŠO HRIBAR O HUMORJU

Čeprav je tema humor, govorita resno. A glasno, strastno in z dodatki smeha in imitacij. Morda se na prvi pogled zdi, da igralka in pevka krhkega videza in oče Radia Ga-Ga, ki zase pravi, da je najbolj podoben gorjanom iz Apalačev, nimata veliko skupnega. A glej ga zlomka, Tanja na Saševo veliko presenečenje razkrije, da je bila v otroštvu pravi trboveljski »hovdre«. Z njima smo razbijali mite o receptih za humor in tem, da lepe ženske niso smešne, najprej pa sta spregovorila o svojih humorističnih začetkih …

Sašo: Najprej sem bil velik oboževalec Tanjinega moža, nje še nisem poznal.

Tanja: Moj mož je pa tvoj oboževalec.

Sašo: Đuro je bil leta 80 v skupini Top lista nadrealista. Spomnim se, ko je rekel: Vjesti iz zemlje, u zemlji ništa novo. Se spomniš tega?

Tanja: Ne, jaz sem bila edina, ki ni nič vedela o Top listi, takrat sem se posvečala petju.

Sašo: V šestdesetih so moji starši poslušali Frana Milčinskega Ježka, meni pa se je zdelo to nekaj najhujšega, kar na svetu obstaja.

Tanja: Meni je bil pa všeč.

Sašo: Meni je bil zoprn, ker sem bil mlad fant. Poleg njega so bili takrat še humoristi, ki so govorili vice. Potem pa sem na televiziji videl Dava Allena, imel je šove, bil je brez enega prsta in kadil je cigareto. Benny Hill mi ni bil nikoli všeč, bil je preveč na prvo žogo. V Sloveniji pa ni bilo takšnega humorja, razen Butnskale, to je posebna zgodba mojega življenja. Torej Butnskala, Top lista in Monty Python, potem pa se pri meni humor konča. To je presegalo vse, tudi to, kar nastaja danes, danes je humor nekaj povsem drugega. V humorju Top liste, Butnskale in Monty Pythonov je bilo namreč nekaj, česar zdaj ni, to je empatija do ljudi.

Tanja: Bravo! Empatija je danes iz mode.

SMEŠNOST KOT NASPROTNI POL LEPOTE

Tanja: Vedno sem bila razredni klovn, nisem bila videti kot dekle.

Sašo: Ti si bila razredni klovn? Takšno resno dete?

Tanja: Moral bi vprašati koga od mojih sošolcev. Nihče me ni jemal resno, sama pa sem bila vedno začudena, zakaj nisem všeč fantom. Seveda, smešnost je navadno dojeta kot nasprotni pol lepote. Še danes, če kakšno smešno pribijem, skočim iz okvirov elegance in lepote. To včasih ljudi zmoti, saj ženska, ki ni videti smešno, ne more biti smešna …

Sašo: Ti si predstavljala lepo deklico, zdaj lepo gospo, tvoj atribut bi moral biti nedostopnost, ne pa, da se s humorjem na široko odpiraš ljudem.

Tanja: Kot otrok sem igrala nogomet in bila pravi trboveljski »hovdre«, šele v drugem letniku sem si pustila dolge lase, šele takrat sem si prvič zaželela, da bi kdo pogledal za mano. A kaj, ko sem bila še vedno trboveljski »hovdre«. Zdaj pa je marsikdo, ki ne hodi v gledališče, ogorčen, češ da se grdo vedem v oddaji Znan obraz ima svoj glas, ampak to sem jaz, le da so me pač lepo našminkali (smeh).

Sašo: Humor je nastal pri frustriranih ljudeh v določenih razredih osnovne šole. Ker kdo ni mogel vzpostaviti stika z razredom, je začel s humorjem. Tebi, Tanja, pa tega ni bilo treba početi.

Tanja: A sem pač čutila potrebo, da zabavam ljudi, mnogi pa to enačijo s tem, da nisi kredibilen. Pri Top listi in Đuru je fenomen prav to, da jim je uspelo, da so hkrati smešni in kredibilni. Zame kot žensko je to nemogoče.

BIZARNOST PREGAZI NASLEDNJA BIZARNOST

Sašo: Danes je vse stand up, potrebuješ samo mikrofon, razlika med komiki pa je kot med porschejem in fičom. Tisti, ki pridejo k meni, da bi bili radi stand up komiki, so večinoma mulci, srednješolski frajerji, ki so v svojem okolju našli nekaj ljudi, ki so jim podrejeni, potem pa lahko zafrkavajo druge. Tega v Butnskali ali pa pri montypythonovcih ni bilo, oni so to presegli. Humor je bistveno nazadoval. Res pa je, da humor, pri katerem gradiš na osebnosti in delaš majhno razliko med tistim, kar si, in tistim, kar bi rad, da ljudje o tebi mislijo, ni tržno zanimiv.

Tanja: Lahko si tudi takšen, kot si, in si tržno zanimiv, a takšnih je malo.

Sašo: Če danes delaš empatičen humor, kot ga je delala stara garda, in gradiš na osebnosti, mimo pa pride kdo, ki je sredi zime v kratkih gatah in pljuva v zrak, si pogorel, on je močnejši od tebe. Bizarnost je močnejša od kreativnega humorja.

Tanja: A to je humor kratke sape, vsako bizarnost pregazi naslednja še bizarnejša stvar. Tudi tega se ljudje naveličajo.

SPONTANOST ALI RECEPT ZA HUMOR?

Sašo: Obstaja recept za humor za vsakega človeka, če bo delal po tem receptu, bo uspešen. Druga stvar pa je osebnost. Če bo na odru sto humoristov izreklo isti stavek, bo nekdo takoj zažgal, drugi pa ne. Če imaš karizmo, lahko tudi najbolj običajen vic spraviš na visoko raven. To je tako, kot če vidiš dve dekleti, ki imata enake lase, oči in postavo, a ti bo ena noro všeč, druga pa ne. To je kemija. Če prideš na oder nepripravljen, če nisi prepričan vase, ni pravega učinka. Gledalci vpijajo tvoje nezaupanje in ti začutiš vsakega posebej, kako ni zadovoljen s tabo.

Tanja: Jaz pa mislim, da ti noben recept ne bo pomagal, da boš smešen. Koliko dobrih vicev recimo propade, ker priletijo iz netalentiranih ust. Gre za stanje duha. Iz izkušenj iz gledališča vem, da takrat, ko me žgečka v trebuhu in imam v sebi joie de vivre, najbolj razigram občinstvo. Sicer pa z nobenim naučenim receptom, karizmo in razigranostjo ne moreš držati pozornosti občinstva vso predstavo. Kaj šele kariero. Eno je biti duhovit, drugo pa je, da si sposoben od tega živeti …

KOMEDIJA MANJVREDEN ŽANR – DA ALI NE

Sašo: Si kdaj razmišljala o tem, da smo vsi podvrženi temu, da bi ugajali? Blogerji, nekateri igralci, humoristi z intelektualnim pristopom … Jaz sem po dolgem času ugotovil, da intelektualni humor sploh ne obstaja. Intelektualni humor je le to, da se dokazuješ tako, da prideš v neko družbo, kjer se smejiš, ker si nekaj dojel, drugi pa niso. Humor mora biti nekaj, kar človeka dvigne, ne pa da ga spravi v dilemo, ali sem zadel ali ne, sem se osramotil, je on boljši od mene. Pogosto se mi je zdelo čudno, kako gre lahko kdo gledat predstavo ali stand up, ki je na zelo nizki ravni, a potem sem ugotovil, da se je pač šel sprostit. Lahko je intelektualec ali pa povprečen človek, a to ga je sprostilo, tako kot mene sprosti pivo ali en pornič. Pa ne pomeni, da sem neumen, če sem pogledal en pornič.

Tanja: Potem sta tu še strah pred komedijo in trditev, da je komedija manjvredna …

Sašo: Saj je, Tanja. Vsi igralci, ki so govorili, da je komedija najtežji žanr, so to govorili s figo v žepu.

Tanja: Nikakor. Pri komediji si postavljen na oder in takoj vidiš, ali deluje ali ne. Pri ostalih žanrih pa lahko vedno govorimo o cesarjevih novih oblačilih. Komedija je umetnost, in to še kako zahtevna umetnost. Strašno mi gre na živce ta polarizacija, ko imaš na eni strani prepotena gola telesa, ki trpijo za umetnost, na drugi strani Kmetijo, vmes pa prepad.

Sašo: Gledam stare posnetke iz svoje mladosti. Takrat sem se še režal, zdaj pa se teže čemu nasmejim. Zdaj se tudi težko zaljubim. Imam pa posnete Nadrealiste pa Monty Python in Butnskalo.

_________________

S kartico GOODLIFE DINERS CLUB unovčite popuste na spodnje produkte!