Foto: Kaja Stankovič, arhiv EXODOS
Ob 19.30 na petkov večer me je pot zanesla v Plestni teater Ljubljana, kjer sem po uspešni prvi predstavi nestrpno pričakovala drugo. V nasprotju s prejšnjo sem tokrat prebrala kratek uvod predstave, ki je obljubljal napetost in dramatičnost.
ODER Z BALONI
Tudi tokrat sem naletela na zanimiv oder, oblikovan v kvadrat, gledalci pa smo sedeli kar na obrobju tega kvadrata, na stopnički, kjer so bile vse naokoli razporejene blazine. Ko sem se ozrla na oder, sem bila, kot na prejšnji predstavi, zopet v šoku. Na odru so bili nametani majhni balončki, nekateri od njih napihnjeni, drugi spet ne, na sredini pa je stal temnopolti moški, oblečen v obleko in čevlje s peto, ter se trudil napihniti balone, nato pa pustil, da so nekontrolirano odbrzeli v zrak. Zelo napet začetek, kajne?
VRELIŠČE EMOCIJ
Drama pa se je z vsako minuto stopnjevala. Moškemu v ženskih oblačilih je namreč družbo na odru delal še belec, ki je svojega spremljevalca oponašal v plesu in ga nato agresivno slekel do njegovih spodnjic. Moška sta se dražila in z baloni skakala v zrak ter jih pokala, kot bi se med seboj streljala, ter tako prikazala vzdušje medsebojnega napadanja. Na odru je vrelo od emocij, ki sta jih nastopajoča, igralec in plesalec, zelo dobro izražala.
Medsebojni napadi so iz obeh moških izzvali tudi obžalovanje, kar je vodilo v posebno koreografijo miloščine in jeznega zavračanja. Belec je svojega temnopoltega kolega namreč zavihtel v zrak in ga večkrat vrgel po tleh. Vrhunec predstave pa je bil zagotovo del, ko je Ahmed Tobasi plesalca, s pravim imenom Adonis Nébié, ovil s prozorno folijo ter za nameček po njem natrosil tudi ostanke stare folije, ki se je skrivala pod klopmi gledalcev. Nepremično oviti nesrečnež je zaradi tega malce vzrojil in se pričel raztreseno vihteti po odru, skakati med gledalce in se plaziti pod klopmi, nazadnje pa se je le umiril in v kotu čakal ter opazoval svojega brata, ki si je medtem obraz in telo namazal s črno barvo. Za konec se je moški temnejše barve zavlekel v omaro na robu odra, zatemnile so se luči, na odru pa se je v temi svetil napis “I’m not white” ali “nisem bel”, ki ga je belec nesel v roki in pokazal občinstvu, preden se je tudi sam zaprl v omaro.
BRATOVSKE VEZI
Četudi ne bi vnaprej prebrala opisa, ponujenega v priročni knjižici 20. festivala sodobnih odrskih umetnosti, bi svoja občutenja lahko razložila na način, podoben že ponujenemu. Oba odrska umetnika namreč prihajata iz različnih, a enako brutalnih življenjskih okolij, napolnjenih z diskriminacijo in neenakostjo. Njun performans odraža različna dojemanja dežele, naroda, tradicije, religije in posledic, ki se kažejo v družinskem življenju ter predvsem bratovskh vezeh.
——————
Več o festivalu EXODOS si lahko preberete TUKAJ, vstopnice za posamezno predstavo pa lahko kupite eno uro pred prireditvijo na prizorišču.
——————
Katere prireditve smo poleg EXODOSA še obiskali? Vabljeni k branju člankov o festivalih, ki jih preprosto ne smete zamuditi!