Intervju: Gregor Jamnik, generalni direktor Hotela Slon

Z Gregorjem Jamnikom, generalnim direktorjem hotela Slon in predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije, smo se pogovarjali o stanju v slovenskem turizmu in novih strategijah za razvoj turizma v času pandemije. Po njegovem bi bil najbolj črn scenarij 90-odstotni upad prihodkov v turizmu ob drugem valu okužb.

Med najbolj prizadetimi panogami zaradi koronavirusa pri nas je turizem, ki je lani ustvaril dobrih 12 odstotkov slovenskega BDP. Gospodarski minister je potrdil, da je naš turizem precej odvisen od tujih trgov, saj je delež tujih turistov pri nas več kot 70-odstoten. Slovenski turizem torej ne more preživeti zgolj z domačimi gosti?

Ne, slovenski gost ne more rešiti slovenskega turizma.

Tudi če bi bili Slovenci primorani ostati znotraj naših meja?

Meja s Hrvaško se odpira, najprej se bodo odprle meje za lastnike plovil in nepremičnin, za druge pa od junija naprej. Predvidevamo lahko, da bo »slovenski gost« v veliki večini odpotoval na Hrvaško. A tudi če bi meja ostala zaprta, ne bi bili dovolj domači gosti, saj je kupna moč slovenskega turista zelo nizka.

Kako drugačen turist je Slovenec?

Če pogledamo statistiko, lahko povem, da je lani slovenski turist v povprečju porabil 44,50 evra na dan, v znesek je zajet tudi strošek hrane, prenočitve in prevoza. Kako naj to primerjamo z nočitvijo v Portorožu v hotelu s štirimi ali petimi zvezdicami, ki je čez 200 evrov za dve osebi na noč? Povprečna kupna moč tujega turista pa je štirikrat večja, in to brez prevoza!

O kakšnih izgubah do zdaj govorimo v turizmu in v kolikšnem času se lahko stvari dvignejo na prejšnjo raven?

O absolutnih številkah ne morem govoriti, ker še nimamo bilanc in številk, lahko pa govorim o odstotkih izgubljenih rezervacij v primerjavi z lanskim letom. Glede na trenutno stanje konec letošnjega leta pričakujemo 70-odstotni upad prihodkov. V primeru, da julija začnemo delati. Realni scenarij je, da smo v začetku 20 do 30-odstotno zasedeni, jeseni pa že 50-odstotno zasedeni. To je realna projekcija v primeru, da ne pride do drugega vala.

In če pride do drugega vala?

Če pride do drugega vala, govorimo tudi o 90-odstotni izgubi, tako hudo je. To, kar je gospodarski minister rekel na nedavni tiskovni konferenci, da nismo na kolenih, ampak da smo na tleh, je stanje, ki popolnoma drži.

Bo tuje goste denimo pritegnila naša zelena, butična in »zdravstveno varna« država, saj, kot kažejo podatki, virus dokaj uspešno obvladujemo?

Turistična stroka je mnenja, da se o tem preveč na široko in na glas govori. Ne splača se preveč hvaliti, ker če bi se pojavil drugi val, bi bila ta varnost hitro minljiva. Načeloma pa Slovenija sodi med 40 najbolj zdravih držav, kar zadeva obvladovanje koronavirusa. V naši strategiji razvoja slovenskega turizma imamo že jasno zapisano, da smo butična in zelena država, to je naš imidž, ki ga nosimo v svet že dolgo pred covidom, kar pa je danes postala še večja prednost. Ne samo, da imamo urejen status glede virusa, gostota prebivalstva v Sloveniji je majhna, smo zelo zeleni, imamo veliko gozdov in zelenih površin, pa tudi največje število zaščitenih naravnih površin na svetu.

Kakšni bodo prvi koraki v obuditev turizma?

Prilagodili se bomo trenutnim razmeram in poiskali prave rešitve. Ena teh je, da se odprejo meje z državami, ki imajo podobno kot mi virus pod nadzorom. To so Avstrija, Nemčija, skandinavske države, kar pomeni, da je treba vzpostaviti letalske povezave s temi državami.

Evropska komisija naj bi 13. maja objavila več predlogov ukrepov za zagon turizma v EU, verjetno tudi glede odpiranja meja. Če imamo s Hrvaško že nek dogovor, kako nam kaže z avstrijsko-slovensko mejo?

Tudi z Avstrijci se pogovarjamo, a so oni zelo previdni in ne dajejo uradnih izjav. Eden izmed meril covid varne države ni le število okužb, ampak tudi število umrlih, število zdravnikov in število bolniških postelj na milijon prebivalcev, tukaj pa smo precej slabi. Zelo uspešni smo pri omejitvi okužbi in novih okužb skorajda ni več, tudi pri številu smrti smo boljši od Avstrijcev, vendar smo v evropskem povprečju.

Kakšni ukrepi čakajo hotele, ki se bodo odprli za goste?

Pripravljamo posebne varnostne ukrepe v hotelih in drugih nastanitvenih obratih, ki bodo strogi in jih moramo natančno upoštevati, da preprečimo nove okužbe in da se bo gost pri nas počutil varno. Ključna besedna zveza v novi strategiji je higienska varnost kot novi luksuz v hotelirstvu. Bolj bomo poudarjali higieno v vidnem polju gosta, bolj se bo pri nas sprostil in se počutil varno. Bolj nam bo zaupal, boljšo oceno nam bo podal. Če je bila včasih težnja po čim več udobja, je zdaj na prvem mestu higienska varnost.

V britanskem The Guardian so zapisali, da se zelo zmanjšuje število ponudnikov aribnb-ja, odpovedane so rezervacije do konca leta, tisti, ki še omogočajo najem, pa imajo veliko dražje storitve zaradi razkuževanja, nakupa razkuževalnih sredstev, pogostejši menjavi izdelkov za osebno higieno.

Airbnb je že odpustil četrtino svoje delovne sile, po mojem mnenju je v prostem padu in ga čaka črna prihodnost.

Pa vendar lahko meseci, ki prihajajo, prinesejo nekaj dobrega. Odprle se bodo meje, na ljubljanskem letališču naj bi pod t.i. koronastandardi spet začela pristajati potniška letala …

To se res govori. Ampak Lufthansa je objavila, da bo na tleh do konca poletja, mi pa smo od njih popolnoma odvisni, ker nimamo nacionalnega prevoznika.

Kdaj bo torej bolje, spomladi 2021?

Okrevanje v turizmu bo zelo dolgotrajno. Da bi morda prišli na številke iz lanskega leta, bo hotelirstvo čakalo vsaj do leta 2022, letalske družbe pa do leta 2023.

Piše: Kaja Komar