Na sejmu Narava-zdravje je bilo veliko stojnic, bodisi z naravnimi pridelki, prehranskimi dodatki in celo kosmiči. Ena izmed njih pa je tako izstopala, da si nisem mogla pomagati, da ne bi prišla bližje. K sreči je bila prav ta tista, h kateri sem bila napotena. Na Gospodarsko razstavišče sem prišla v poznejših popoldanskih urah, dogajanje pred stojnico Zveze slovenske podeželske mladine pa je bilo v polnem zamahu. Med mladim kolektivom sta izstopala predvsem prikupno dekle z leseno mašnico v laseh in pa elegantno oblečen mladenič z lesenim metuljčkom, s katerim sem bila dogovorjena – Jan Mehak.
PREPROST KMEČKI FANT Z IDEJO
Kotiček za otroke, kravica za molžo in BINGO! Na mizi so bili v majhnih lesenih škatlicah razstavljeni leseni metuljčki različnega stila, lesa in barv. Po temeljitem ogledu izpostavljenih produktov sem se predstavila kreatorju lesenih mojstrovin, ki me je veselo sprejel. Jan Mehak je eden tistih, pri katerih že ob prvem stiku začutimo dobrosrčnost in iskrenost. Ob izreku dobrodošlice in predstavitvi njegove stojnice sva se umaknila v malo bolj zaseben kotiček, kjer sva, še vedno ob pogledu na veselo dogajanje na razstavišču, pričela z najinim pogovorom. Pred najino konverzacijo me je najbolj zanimalo, kaj (če sploh), ga pravzaprav loči od drugih nadaljevalcev trenda lesenih metuljčkov, ki se jih je v zadnjih letih nabralo precej veliko. Ne samo, da mi je popolnoma spremenil mnenje o njegovem hobiju, pri tem je še vedno ostal skromen, kmečki fant z žilico za podjetništvo.
Kako bi opisali sami sebe?
Kot mladega, inovativnega fanta, ki včasih pride na dan s kakšnimi novimi in drugačnimi idejami, ter človeka, ki se hoče dokazati, dati nekaj ven iz sebe in biti drugačen. Zase bi rekel, da sem preprost, kmečki fant.
Kdaj in kako ste prišli na idejo, da bi izdelovali vaše metuljčke?
Vse se je začelo lani konec avgusta, ko smo se s prijatelji prijavili na natečaj, v okviru katerega smo morali izdelati tržni načrt. Ker smo v tistem času ravno posekali del vinograda in zasadili novega, smo imeli pred hišo ogromen kup trt. Tako sem prišel na idejo, da bi iz kupa poskusil ustvariti nekaj, kar bi na tekmovanju predstavljalo našo skupino. Takrat sem poiskusil z metuljčki, ki so mi kar dobro uspeli, 11. novembra smo se z njimi odpravili tudi v hotel Union na Festival slovenskih vin, kjer so se vinarjem izdelki zelo dopadli. V proizvodu sem videl veliko priložnost, zato sem decembra registriral osebno dopolnilno dejavnost in začel z izdelovanjem. V tem času so metuljčki pridobili tako na kvaliteti kot na izgledu, saj vsaka ideja potrebuje čas, da se razvije.
Kaj pa se je od samega začetka pri metuljčkih izboljšalo?
Metuljčki so bili na začetku precej bolj debeli, bolj okorni in niso bili tako dodelani. Da bi to spremenil, sem dodelal postopke brušenja in s tem metuljčke naredil tudi bolj gladke in privlačnejše.
Kako pa jih pravzaprav izdelate?
Na začetku sem si kupil dva strojčka, za katera sem mislil, da mi bosta zelo pomagala. To sta bila žaga in brusilnik, nato pa sem dokupil še dva stroja za brušenje. Večina dela še vedno ostaja ročnega, kar pomeni – grobi papir v roke in brušenje!
Razmišljate o povečanju razpona izdelkov?
Trenutno strankam ponujamo metuljčke, verižice za dekleta, uhane in sponke za lase. Pomembno mi je, da imamo ponudbo različnega cenovnega ranga. Uhani naprimer stanejo 10 evrov, metuljčki pa okoli 45 evrov, za katere mislim, da imajo kar reprezentativno ceno. Vsi izdelki so tudi zapakirani v lepo leseno škatlico, ki izdelek poveže v celoto in je primerna tudi kot darilo.
Koliko metuljčkov ste naredili do sedaj?
Številka je verjetno šla že preko 100. Nekateri od teh so bili poskusni, približno polovica pa jih je šla za prodajo.
Zakaj ste sebi in vašim izdelkom nadeli prav ime Vine Bow?
Na imenu sem intenzivno delal približno 14 dni. O njem sem razmišljal tudi med predavanji in brainstormal v študentskem domu. Veliko imen, ki so se mi dopadla, je bilo že zasedenih, zato sem se odločil za kombinacijo imena med trto in metuljčki. Mislim, da Slovencem več o meni pove sam logotip, kot pa ime Vine Bow. Seveda pa sem se o imenu posvetoval z vsemi znanci in prijatelji (smeh) in sam izbral verzijo imena, ki ga bom lahko uporabljal tudi na tujem trgu.
Kako so se na vašo idejo odzvali vinogradniki?
Odziv je bil pozitiven z vseh strani. Moramo se zavedati, da se vinogradi v sodobnem vinogradništvu obnavljajo na 40–45 let. Večina vinogradnikov les porabi za centralno kurjavo ali žar, meni osebno pa je to žalostno. Vinogradniki v svojo trto namreč vložijo okoli 50 let, zato je to zgodbo škoda zaključiti tu. Jaz peljem to zgodbo naprej in hkrati promoviram še svoja vina.
Pa radi pijete vino?
(Smeh) Ja. Sem ljubitelj vina, opravljen imam tudi tečaj za degustatorja vin. Vsekakor je vino ob kosilu ali večerji zelo dobra popestritev jedilnika.
DRUGAČNOST JE ŠE KAKO DOBRODOŠLA
Ali vaše izdelke nosi kakšna znana oseba?
Z njimi se je slikal Franci Kek (smeh), danes pa si jih je ogledal župan občine Radovljica, kateremu so bili zelo všeč. Zaenkrat sem še bolj v začetni fazi in manjših krogih, pa tudi moja spletna stran še ni najbolj optimizirana, saj mi čas tega enostavno ne dopušča. Nameravam pa se razširiti po Evropi in že imam nekaj naročil z Danske. Na srečanju podeželske mladine letos v Latviji sem namreč imel promocijo svojih metuljčkov, ki so jih dobro sprejeli, dogovarjam pa se tudi za prodajo v Ameriki v povezavi z Melanijo in produkti iz njenega okoliša.
Imate najljubši stil metuljčka?
Izdelujem dva modela metuljčkov, zaokroženega in bolj špičastega. Pri tem, ki ga nosim sedaj, sem takoj vedel, da je moj in ga ne bom prodal nikomur, saj je drugačen. V veselje mi je, ko prerežem trto in vidim drugačnost barv, saj lahko ustvarim in dam naprej zares dober izdelek.
Če bi hotela svojemu fantu kupiti metuljčka, kaj so moji prvi koraki, kje začnem?
Najlažje me je kontaktirat preko Facebook strani, ki je sicer zelo aktivna in vsak dan pridobiva na všečkih. Tam objavljamo tudi vse novice. Lahko pa me kontaktirate tudi preko e-maila ali obrazca na moji spletni strani. Tam označite tudi poljubno barvo blaga za metuljčka in stil, bodisi prelivanje barv, svetla ali temna barva lesa, vse je odvisno od vaših želja. Na podlagi povpraševanja nato preverim svojo zalogo in stranki pošljem fotografije potencialnih izdelkov. Ko se le-ta odloči za sebi najljubšega, jo povprašam še, ali na svojem metuljčku želi imeti kakršnokoli gravuro ali posvetilo, in končen izdelek pošljem po pošti. V bližnji prihodnosti si želim postaviti tudi spletno trgovino, kjer bodo na voljo vsi izdelki in zaloge.
Kateri model pa se prodaja najbolje?
Zaenkrat je največje povpraševanje prav po klasičnem, zavitem metuljčku.
Mislite, da je med vašimi kupci več deklet, ki metuljčke kupujejo za svoje fante, ali fantov, ki kupujejo zase?
Ponavadi me dekleta kontaktirajo, nato pa moški izberejo sebi najljubši izdelek.
Kateri je vaš najljubši modni dodatek poleg metuljčka?
Ko sem začel z izdelavo metuljčkov, sem ga tudi prvič nosil, ker je za mene še vedno čisto drug stil. Dandanes si ga za promocijo nadenem ob katerem koli dogodku, pred tem pa sem se bolj ali manj oblačil v trenirke. Pred tem nisem bil navdušenec modnih dodatkov, z mojimi metuljčki pa se je začel bolj razvijati tudi moj stil.
Koliko časa porabite izdelavo enega metuljčka?
V začetku sem za izdelavo porabil od 5 do 6 ur, saj sem se takrat še učil šivati, kar delam še danes. V prihodnosti bi ta del izdelave rad preložil na nekoga drugega, saj mi še vedno vzame preveč časa, a tako lahko vsaj rečem, da sem se naučil šivati. Sedaj pa za izdelavo enega potrebujem približno 4 ure.
Ali razmišljate tudi o tem, da bi odprli svojo trgovino?
Trenutno dogovori potekajo z Deželo kozolcev Šentrupert, kjer bodo po vsej verjetnosti na voljo v kratkem. Dogovarjam pa se tudi s trgovino Dobrote Dolenjske, ki se nahaja na arkadah v centru Ljubljane, kamor bodo moje izdelke predvidoma sprejeli v začetku naslednjega leta. Širim se v manjše trgovine in se z znjimi želim pribilžati predvsem turistom, ki hočejo nek drugačen spomin in ne takega, ki ga le postaviš na polico. Želim, da iz Slovenije prinesejo nekaj z vrednostjo, ob nošenju katerega se bodo vsakič spomnili na obisk naše države.
Bi se nekoč radi ukvarjali izključno z metuljčki?
To je moj dolgoročni plan, še vedno pa se bom poleg njih ukvarjal tudi s kmetijo, ki jo bom najverjetneje prevzel od staršev. V veselje bi mi bilo, če bi nekoč imel toliko kapitala, da bi zaposlil tržnika in šiviljo, le obdelave lesa ne mislim izpustiti iz rok, saj je to ključen dejavnik.
S čim se ukvarjate, ko ne ustvarjate metuljčkov?
Trenutno še študiram oziroma pišem magisterij na Biotehniški fakulteti, smer znanost o živalih, delam pa tudi na domači kmetiji in tržim naše domače produkte. Doma imamo ekološko kmetijo, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave, v katero vložimo kar nekaj ročnega dela, ukvarjam pa se tudi z živinorejo. Med drugim sem tudi prostovoljec v Zvezi slovenske podeželske mladine in regijski predstavnik za Dolenjsko, že drugo leto pa sem tudi predsednik Društva študentov zootehnike, zato ne morem reči, da mi je dolgčas.
Koliko imate ob vseh naštetih dejavnostih prostega časa?
Odvisno od projektov, ki jih izvajam. Pred kratkim sem bil 2 do 3 mesce zaposlen s stojnico in usklajevanjem z ministrstvom ter Gospodarskim razstaviščem. Upam, da bom imel več prostega časa pozimi.
Kaj bi najraje počeli v prostem času?
Na dopust moram peljati svojo punco, saj z dopustovanjem že dolgo odlašava.
BITI PIKOLOVSKI JE TAKO PREDNOST, KOT SLABOST
Če bi si za dopust lahko izbrali katero koli destinacijo, kam bi se najraje odpravili?
Šel bi v Budvo, saj sem bil tam predlani in imam nanjo zelo lepe spomine.
V katerem časovnem obdobju bi najraje živeli in zakaj?
Meni je všeč kar sedanjost.
Če bi morali z eno osebo na samotnem otoku izdelovati metuljčke, katero osebo bi izbrali za to?
Verjetno svojo punco, saj bi tako združil prijetno s koristnim.
Kje se vidite čez 10 let?
Verjetno kot mladi prevzemnik kmetije in jo preusmeriti tudi v turizem. Na njej hočem izvajati delavnice za otroke, poletne počitnice in ostale zanimive stvari. Še zmeraj pa hočem v normalni meri izdelovati metuljčke, saj masovna proizvodnja nikoli ni bila moj cilj. Moja cilj je bil v prvi vrsti zadovoljiti svoje želje po ustvarjanju ter izkoriščanje surovine, ki bi jo bilo škoda zavreči.
Če nebi počeli tega, kar počnete sedaj, s čim bi se ukvarjali?
Ko si celo življenje poglobljen v eno stvar, kot je kmetija, kjer dobiš vzore in vrednote, te ta spremlja za vedno. Če bi že moral izbrati nekaj drugega, bi bil najverjetneje podjetnik.
Česa si pri vašem delu želite opravljati več in česa manj?
Všeč mi je opravljanje promocij, saj se družim z ljudmi in predstavljam nekaj, v kar sem vložil svoje delo. Moje največje zadovoljstvo je dejstvo, da je nekomu moj izdelek všeč in ga nosi s ponosom. To je največ, kar lahko dosežem – da sem jaz užival v izdelavi, nekdo pa bo lahko še desetletja užival z mojim izdelkom, saj so metuljčki brezčasni.
Kaj pogrešate pri modnih dodatkih?
Mislim, da primanjkuje inovativnosti, saj se vsi držijo ustaljenosti. Ko so na trg prišli leseni metuljčki, se je začela njihova masovna proizvodnja, zaradi katere so močno zmanjšali njihovo ceno. Vse je narejeno s strojem, proizvodi pa so brez duše. Pogrešam ljudi, ki vložijo trud v svoje izdelke in stremijo k drugačnosti.
Kaj bi svetovali nekomu z idejo, ki ne ve, kako jo izkoristiti ter kje začeti?
Zmeraj je pametno imeti podjetniški načrt. Poglobiti se moramo v stroškovni vidik in se pogovoriti s potencialnimi strankami, mislim da je odlična platforma za take stvari prav Facebook.
Kdo vas pri tem, kar delate, najbolj spodbuja?
Mislim, da prav punca in pa seveda družina. Kolikor lahko, mi pri ustvarjanju pomagata tudi brat in sestra, ki sta sicer še dijaka.
Mi lahko zaupate eno vašo pozitivno in eno negativno lastnost?
Mislim, da sta tako pozitivna kot negativna lastnost prav to, da sem pikolovski, saj hočem vse narediti perfektno. Moje mišljenje se je spremenilo, ko sem zasledil metuljčke veliko slabše kvalitete, ki se prodajajo za izredno velik denar, in ugotovil, da mi gre pravzaprav kar dobro.
Česa ne znate, pa bi se radi naučili?
Rad bi obvladal tudi marketing oziroma trženje. Ko sem začel z izdelavo metuljčkov, sem se moral naučiti vse sproti, zato verjamem v to, da se lahko vsak nauči prav vse, če se hoče. Menim, da je formalna izobrazba le osnova, kar se naučimo sami, pa je še dodatna nadgradnja.
Najin pogovor je minil v hipu, z metuljčkarjem Janom pa sva se po intervjuju ob srkanju njegovega odličnega domačega vina še malce podružila. Med mladim kolektivom je bilo tudi Janovo dekle, ki pri promocijah velja za njegovo desno roko. Tik tak in ura je bila že skoraj sedem, sejem Narava-zdravje pa se je za tisti dan končal. Metuljčki so že bili zapakirani v svoje lesene škatlice in čas je bil, da odidemo domov.
Nadobudnega kreatorja metuljčkov, Jana Mehaka, najdete na naslednjih povezavah:
————
Še več intervjujev si lahko preberete spodaj: