ARHITEKTURNI NAVDIH
Slovensko plemstvo, slovenski cerkveni redovi in samostani. Vse troje je med seboj povezano v zapleten klobčič, ki je za seboj pustil nekaj veličastnega – arhitekturno raznolike in bogate samostane. Danes so tudi ti, nekoč zgolj sakralni objekti – tako kot vse na tem svetu – odprti za turizem in pozornemu očesu ponujajo izjemno doživetje – tako, ki obogati verno in umetniško dušo. Za vsakega nekaj torej.
KARTUZIJANSKI SAMOSTAN BISTRA
Bistra je bila ena izmed štirih kartuzij na Slovenskem – poleg nje so bile še Žička Kartuzija, Kartuzija Pleterje in Kartuzija Jurklošter. Od prvotne srednjeveške zasnove je samostan zaradi potresov in požarov ohranil le gotski križni hodnik iz leta 1449, ostale dele pa so postopoma obnavljali in dograjevali. Turistom zanimiva je Kapela sv. Jožefa, ki je okrašena s freskami in štukaturami Antona Cabeja iz 18. soletja, do katere lahko obiskovalci pridejo po baročnem prehodu na notranje dvorišče. Samostan Bistra je po razpustitvi samostanov prišel v roke tovarjanja, temu pa je samostan po drugi svetovi vzela država. Od leta 1951 lahko obiskovalci tam raziskujejo Tehniški muzej Slovenije.
KARTUZIJANSKI SAMOSTAN PLETERJE
Kartuzija Pleterje se nazaja ob vznožju Gorjancev, ustanovil pa jo je slavni Celjan grof Herman II. Po njegovi smrti je red opešal. Šele leta 1899 je kartuzijanski red ponovno kupil nekdanja ozemlja in pozidal nov samostan, daanes pa je to najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi. Cerkev, ki je del samostana, je dostopna tudi obiskovalcem, ki si lahko s pomočjo avdio-vizualnega prikaza predstavljajo meniško življenje. V samostanu obdelujejo 30 ha kmetijskih površin, sadovnjaki, zelenjavni vrt in pašniki pa so znotraj mogočnega samostanskega obzidja.
SAMOSTAN ŽIČE – ŽIČKA KARTUZIJA
Še eden izmed kartuzijanskih samostanov na Slovenskem se nahaja v Slovenskih Konjicah. Obiskovalcem so poleg samostana za ogled na voljo še bogat zeliščni vrt in stalna razstava zelišč. Po dogovoru prirejajo tudi prave srednjeveške pojedine in učne delanice, kjer lahko obiskovalci začutijo pristen srednjeveški duh kartuzijanskega samostana.
CISTERIJANSKI SAMOSTAN STIČNA
Samostan med dolenjskimi griči je edini na Slovenskem, ki pripada redu cisterijanov. Danes je samostan pomemben verski in kulturni spomenik, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. Po razpusti leta 1784 je bil samostan izpraznjen, a je bil ponovno naseljen leta 1989. Samostan je najstarejši na Slovenskem, v njem je živel slavni pater Simon Ašič, izobraževala pa sta se tudi Anton Tomaž Linhart in Jakob Petelin Gallus. Turističnemu očesu sta zanimiva v baroku predelana bazilika in zgodnjegotski križni hodnik s freskami. Prvo nadstropje med srednjeveškimi stenami skriva muzejsko in galerijsko zbirko Slovenskega verskega muzeja. Po sprehodu med mrzlimi in mogočnimi stenami pa marsikoga zamika meditativni park v vrtu na južni strani samostana.
MINORITSKI SAMOSTAN OLIMJE
Od term Olimje je samostan oddaljen le slabe štiri kilometre, zato ga lahko po termalnem oddihu obiščete pred odhodom domov. Grad je bil zgrajen že v 11. stoletju, v 17. pa so ga prevzeli pavlinski menihi, ki so gradu dodali baročno cerkev. Po dozidavi cerkve so se lastniki samostana menjali, zadnji so bili minoriti, ki so samostan ponovno oživili. Danes skrbijo za romarje in turiste, ki si pridejo ogledat samostan, cerkev in samostansko lekarno. Po čudoviti potki turiste vodi pot do bogate in zelo dobro založene čokoladnice.
Foto: Pixabay in Shutterstock
________
PREBERITE ŠE: