MANJVREDNOSTNI KOMPLEKS, FOVŠIJA IN VRHUNSKI ŠPORTNIKI
Narod, kjer kot gobe po dežju rastejo manjvrednostni kompleks, fovšija in vrhunski športniki, ali narod, kjer rastejo in zorijo veliki literati? Morda narod, ki gnezdi v eni najlepših držav sveta? Bo držalo kar vse troje. Gnezdo malega naroda in velikih ljudi pa ne ponuja samo tega. Ne ponuja samo turističnih poti, ki se začnejo v Postojnski jami, pri njenem neverjetnem zmajčku, in se končajo v eni izmed kavarn na Bledu z blejsko kremno rezino na krožniku. Ponuja popotovalno izkušnjo po prikupni deželici (morda s knjigo v roki), ki se vije po poteh velikih imen slovenske literature.
PO VRSTI, KOT SO HIŠE V TRSTI ALI V VRBI
Kako in kje začeti? Pri največjem, pri Francetu Prešernu. Najprej se lahko oglasimo v osrčju Slovenije – v samem centru prestolnice, kjer spijemo kavico ob pogledu na Ljubljanico in si ogledamo Prešernov spomenik, delo arhitekta Maksa Fabianija. Če se odpeljemo malce višje po Sloveniji, v predgorati svet, bomo v prijetni gorenjski vasici, v Vrbi, lahko stopili skozi vrata kmečke hiše, kjer je veliki slovenski pesnik odraščal. Sedanjo podobo je hiša dobila po požaru leta 1856, na pogled pa ponuja prvine raličnih stilov, zanimiva je tako za literate kot tudi za ljubitelje etnologije in arhitekture. Ob ogledu razgibane gorenjske pokrajine je Vrba torej obvezna postojanka!
Z GORENJSKE NA PRIMORSKO
Z gorate Gorenjske ste po urejeni avtocesti kaj kmalu v najbolj sončni regiji Slovenije, na Primorskem. Ena od rojstnih hiš, ki jih je vredno obiskati, je zagotovo rojstna hiša Srečka Kosovela, prezgodaj umrlega in za svoj čas izjemno drznega slovenskega pesnika. V Tomaju so na ogled osebni predmeti kraškega pesnika, v bližini pa je tudi njegov zadnji dom – grob, kjer počivajo vsi Kosovelovi, razen Srečkove sestre Karmele. Če ste bolj gurmanske narave, boste izlet po Krasu lahko nadaljevali v pršutarno Lokev, če pa vas bolj kot brbončice srbijo podplati, pa jo lahko mahnete po Kosovelovi pohodniški pešpoti. Dolga je 7 km, prehodi pa se jo v dveh urah in pol.
S PRIMORSKE V BELO KRAJINO
Popotovanje po sledeh velikih lieratov nadaljujemo z ene obmejne regije v drugo – s Primoske v Belo Krajino, kjer je v Vinici obiskovalcem na ogled odprta spominska hiša Otona Župančiča, enega izmed predstavnikov slovenske moderne. Razstava v vodi obiskovalca skozi tri tematske sklope. Po literarnem raziskovanju pa lahko pot nadaljujete proti reki Kolpi, ker se v poletnih mesecih lahko prijetno ohladite, v jesenskih pa občudujete zeleno kraljico Bele Krajine.
IZ BELE KRAJINE NA DOLENJSKO
Nekaj 10 kilometrov severneje, nekaj ovinkov naprej po poti in že lahko svojega jeklenega konjička parkirate na Dolenjskem. V eni izmed kmečkih vasic Mirne Peči, v Šentjuriju na Dolenjskem, je rojstni kraj senzualističnega pesnika, enega izmed avtorjev čutne zbirke Pesmi Štirih, Toneta Pavčka. V osrčju male vasice je urejen Pavčkov dom, v njem pa Spominska zbirka in t. i. Pavčkova knjižnica, kjer lahko med obiskom prebirate njegova dela. Če ste v prtljažnik pospravili tudi športno obutev, si lahko dolenjsko občino ogledate med hojo po Poti Slakove in Pavčkove mladosti, ki je posvečena Mirnopeškima rojakoma, Tonetu Pavčku in Lojzetu Slaku. Pot je dolga 12 km, prehodite pa jo lahko v 3 urah. Vodi vas mimo kulturnih znamenitosti in vinogradniških goric, kjer vas bodo marljivi vinogradniki gotovo pogostili s kakšnim kozarčkom žlahtne dolenjske kapljice.
Z DOLENJSKE NA KOROŠKO
Od dolenjskih gričev do Koroškega, že skoraj visokogorskega, sveta je dolga pot, a vredna vsakega prevoženega kilometra. Nad Kotljami je na Preškem vrhu Prežihova bajta, spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, o katerem je koroški pisatelj s tako gorečo ljubeznijo in sočutejm pogosto pisal.
Tole je samo miniaturen seznam rojstnih hiš slovenskih literatov, ki jih lahko obiščete ob naslednji vožnji po zeleni, razgibani in neverjetno čudoviti Sloveniji, ki na malem prostoru ponuja skoraj vse.