Foto: Peter Giodani
NA OBISKU PRI MATEJU PRAPROTNIKU, radijcu prihodnosti na Valu 202
Po dolgem času spet stopim v preddverje Radia Slovenije. Hodniki še vedno spominjajo na neki drug čas. V prvem nadstropju odrinem precej zrabljena masivna lesena nihajna vrata v barvi temnega hrasta in z okroglo stekleno lino na sredini. Ampak, saj radio je medij iz nekega drugega časa, ni res? Leta 1928 je bil ustanovljen Radio Slovenija. Moja prababica je imela takrat 27 let. Toliko za oris, koliko generacij nazaj sega ta posebni medij. Val 202 je malo mlajši. Nastal je leta 1972. Moja mama je imela takrat rosnih 21 let. Mene še ni bilo. Prav tako ne Mateja Praprotnika. Zdaj, 45 let od rojstva Vala 202, na vratih njegove pisarne piše pomočnik direktorja za strateška vprašanja. Matej je bil prej deset let novinar in spiker. Pred štirimi leti se je umaknil od mikrofona in poprijel za pametni telefon. Tam se namreč skriva nova doba radia. Oziroma v integraciji radia, televizije in spleta z novimi tehnologijami, pravi Matej, tam se skrivajo odgovori na strateška vprašanja. Zato v njegovi pisarni poleg računalnika na mizi počivajo trije zelo pomembni pripomočki, dokaj nenavadni za radio nekoč. Vidite jih lahko na fotografiji (dve kameri za 360-stopinjsko snemanje in pametni telefon). A za radio danes so obvezna oprema.
»Danes je treba več kot le slišati glas. Zame so recimo vedno mislili, da sem starejši, ker imam tak glas. Če bi me videli, bi si verjetno ustvarili drugačno mnenje o meni.«
Seveda tega pogovora nisva mogla izpeljati drugače, kot da nekaj novih tehnologij preizkusiva skupaj. Mateja Praprotnika ste tako (upam, da) slišali pri vhodu v našo revijo – če ne, pojdite zgoraj na naslovnico in s pametnim telefonom poslušajte njegovo dobrodošlico (navodila za uporabo apliakcije Mirage AR9 so tukaj). In kdaj je Matej sprevidel, kje je nova pot radia? »Danes je treba več kot le slišati glas. Zame so recimo vedno mislili, da sem starejši, ker imam tak glas. Če bi me videli, bi si verjetno ustvarili drugačno mnenje o meni.« In zdaj lahko Val 202 in njegove ustvarjalce tudi vidite. Za to poskrbi spletna ekipa Vala 202. »To je oddelek, ki že poka po šivih. Začelo pa se je leta 2010, ko sem se vrnil s študija na Stanfordu in po izkušnji na ameriškem javnem radiu. Videl sam, da vse to, o čemer sam razmišljam, tam že delajo, in dobil potrditev, da to ni brez zveze. Ko sem se vrnil, sem imel proste roke, da razvijamo stvari v novo smer. V San Franciscu sem odprl račun na tviterju in začel tvitati tudi za Val 202. Potem smo odprli še stran na facebooku, naredili spletno stran. Prav tu smo največ dosegli.« Prav zdaj lahko že klikate in brskate po oddajah na njihovi prenovljeni spletni strani val202.rtvslo.si.
»Radio Slovenija nima veliko težav, ena pa je, da nima veliko radijskih zvezd. Imamo mnogo dobrih novinarjev, voditeljev, pa nihče noče prestopiti te meje intimnosti. Tu so na primer Andrej Karoli, Miha Šalehar, Sašo Hribar.«
75.000 TVITOV ZA VAL 202
Tako radio prehaja iz nekega davnega ČB-časa v novo prihodnost pisane digitalizacije. »Zmeraj me prijetno preseneti, ko ljudje opazijo, kaj je Val 202 v zadnjih sedmih letih že dosegel. Klasičen radio morda izgublja, vendar nam ta tehnologija omogoča več. Včasih nismo arhivirali oddaj za poslušalce. Zdaj so na spletu in če si katero zamudil, jo greš lahko poslušat, kadar želiš. Aprila bomo še poudarili ‘audio on demand’ (avdio na zahtevo). Spletna stran bo še bolj prijazna za pametne telefone. Ta segment nam zelo raste. Gledamo podatke in na podlagi tega razvijamo.«
Matej se zaveda, da pametni telefoni ne bodo imeli nikoli vgrajenega radijskega sprejemnika. Še vedno pa so lahko zelo dobri gostitelji radia, a ta mora prihajati iz drugih virov. Omeni Reutersovo raziskavo, ki kaže, da so družbena omrežja in splet že najpogostejši vir informacij. In to s pridom izkorišča tudi njegova ekipa. »Družbeno omrežje, ki najbolj deluje za Val 202, je bil od nekdaj tviter. Recimo lani smo bili drugi na mednarodnem tekmovanju Radio battle. V eni uri smo zbrali več kot 75.000 tvitov. Naši poslušalci so nam govorili, da so začeli poslušati Val 202, ker so mu sledili na tviterju, tisti, ki ga že poslušajo, pa so nam začeli slediti na tviterju.«
ŠPORT + ČUSTVA = VAL VIRALNOSTI
Njegova vloga je pomagati tako televiziji, radiu kot spletu. Jih integrirati, združiti v eno. Pravi, da mu sodelavci v obeh stavbah počasi prikimavajo in razumejo, da je to potrebno za razvoj medijev. Da splet in družbena omrežja niso več nujno zlo, ampak del normalnega ustvarjalnega procesa vsebin.
Idealno novinarsko, medijsko področje, ki lahko nove tehnologije uporabi v vsem svojem zamahu, pa je šport. »Šport na klasičnem radiu je izgubil del občinstva. Po drugi strani pa pridobil, če ga še bolj vežemo na družbena omrežja in splet. Tu pridejo do izraza čustva. Najbolj prepoznavni radijski prenosi so bili tisti, ki so šli v živo. Prek družbenih medijev pa lahko isti hip posnameš še radijskega voditelja in vidiš vsa njegova čustva. Lani na olimpijskih igrah se nam je zgodilo, da je Anja Hlača snemala Aleša Smrekarja, ko je prenašal jadranje, in Vasilija Žbogarja s kolajno. Hkrati pa je naš novinar v Izoli snemal mamo Vasilija Žbogarja, kako je stala pri kombiju Radia Slovenije in poslušala prenos. Šele ko sem se pripravljal za konferenco Sporto, sem dojel, da imamo posnetka, ki se časovno prekrivata. In nastala je fenomenalna zgodba. Na družbenih omrežjih so najbolj uspešne prav športne objave. Ko prihaja kak večji športni dogodek, mi to že vemo in zajahamo ta val viralnosti.«
Prek snapchata dostopajo tudi do mlade publike. Zanima jih, kako razmišljajo mladi. Ne pričakujejo, da jih bodo poslušali na radiu. In ko so jih to vprašali, so dobili odgovor, da jim radia ni kul poslušati, da pa bi jim bilo kul delati na radiu. »Zato zdaj od začetka marca delamo z mladimi oddajo Hej DJ. Glasovanje za najboljšega DJ pa poteka prek facebooka.«
»Naši poslušalci so nam govorili, da so začeli poslušati Val 202, ker so ga začeli spremljati na tviterju, tisti, ki ga že poslušajo, pa so nam začeli slediti na tviterju.«
MEJE RADIJSKE INTIMNOSTI
Matej odkrito pove, da se radijci še vedno čisto preveč skrivajo. Želi si še kakšnih pravih radijskih ikon, zvezd. »Radio Slovenija nima veliko težav, ena pa je ta, da nima veliko radijskih zvezd. Imamo mnogo dobrih novinarjev, voditeljev, pa nihče noče prestopiti te meje radijske intimnosti. Tu so na primer Andrej Karoli, Miha Šalehar, Sašo Hribar. Kljub temu, da sem pisal diplomo o znamčenju radia, nisem bil navdušen nad oglaševanjem radijcev na jumbo plakatih. S profesorjem Klinetom se tako nisva strinjala. Jaz sem radijski voditelj in na plakat že ne grem. Mogoče je bilo tako včasih, zdaj pa ni več.«
Tudi sam večkrat vodi razne prireditve in pravi, da občuduje ljudi, ki jim ni težko nastopati na odru. A tudi pri njem se je z uporabo telefona to počasi spremenilo. Sprostil se je tako pred kamero kot na odru. Še vedno pa ga najbolj sprosti, ko sliši svoj glas. To mu je
domače in ga pomiri. »Ker veliko razmišljam o integraciji radia in televizije, pač ne morem imeti odpora do kamere in televizije. Zdaj sem se sprostil, televizija mi ne povzroča več stresa.«
MEU NOME É MATEJ
Pa sva se vrnila še enkrat na začetek pogovora. Na študij na Portugalskem. In na portugalščino. Matej jo namreč govori tekoče. Motiv, da se je je naučil, je bila Brazilija. Ta dežela ga je fascinirala, še preden jo je obiskal. Potem pa je bila Portugalska kot pripravljalna postojanka za Brazilijo. »Potovati sem začel kot študent na Interrailu. Takrat sem tudi prvič obiskal Portugalsko. Spomnim se, da sem še klical domov na ‘collect call’ (na stroške prejemnika klica), pa me operaterka vpraša, kako mi je ime. Rečem Matej. In se je začela smejati. Razložila mi je, da to v portugalščini pomeni, da sem ubijal (smeh). Glagol je matar, matei pa je preteklik od glagola matar in dejansko pomeni ‘ubil sem’.«
Na Portugalsko se je vrnil na študij. V Lizboni ga je na univerzi, kjer je študiral komunikologijo, učil Jose Rodrigues dos Santos, eden najbolj prepoznavnih TV-novinarjev na Portugalskem. Pravi, da je bil zelo strog in da so vsi pri njem imeli le komaj zadostne ocene. A ker je imel takrat vse predmete v portugalščini, jo je še bolj izpilil, zato na kasnejših potovanjih po Braziliji ni imel težav. Le pačiti se je moral. »Portugalska in brazilska portugalščina se razlikujeta tako kot angleščina in amerikanščina. Portugalščina mi gre laže kot brazilščina, tu se je treba kar malo afnati. Ko sem v Braziliji, se afnam (smeh).«
POGLEJTE 360° VIDEO NAJDALJŠEGA MOSTU
Da sva še enkrat združila navdušenje nad novimi tehnologijami in s tem povezovanjem tudi naših dveh medijev, vam Matej pokaže 360-stopinjski videoposnetek iz Lizbone in prečkanje najdaljšega mostu v Evropi. Kar poglejte še enkrat skozi svoj pametni telefon in poskenirajte zgornjo sliko. Matej je preizkušal tudi naše vsebine in tako ali tako ne gre nikamor brez telefona in slušalk. Zdaj mu pogosto delata družbo tudi 360-stopinjski kameri. Vas zanima, kaj so z ekipo posneli v Planici? No, saj veste, kje jih najdete, ne!
________
Povzeto po članku Obisk, revija Goodlife, marec 2017
______