Foto: Peter Giodani in shutterstock
Prof. dr. LEJA DOLENC GROŠELJ, dr. med., spec. nevrologinja in nevrofiziologinja
O TEŽAVAS S SPANJEM IN KAKŠNE SO LAHKO POSLEDICE
Ura je 22.00. Sedim za računalnikom in urejam ta članek. Ne gre. Ne najdem pravih besed, zgodba ne teče. Hm, nisem večerni človek. Nadaljujem zjutraj …
Spanje mi pomaga. Ja, spanje. Kako sploh deluje? Kaj se z nami dogaja takrat? Zakaj ga potrebujemo? Koliko? Kaj se dogaja z nami, če ga je premalo? … O vsem tem sem razmišljala zadnji mesec, ko sem čakala na pogovor z dr. Lejo Dolenc Grošelj. Pove mi, da jo je nevrologija od nekdaj zanimala. Po študiju medicine in subspecializaciji v Franciji pa je prva začela somnologijo uvajati v Slovenijo. »Ne fascinirajo me samo možgani, ampak kako naš celotni organizem deluje ponoči. V medicini se ukvarjamo s človekom v budnem stanju, vemo pa, da v povprečju tretjino življenja prespimo. Že stari Grki so rekli, da sta si bila brata dvojčka Hipnos (bog spanja) in Tanatos (bog smrti) zelo blizu.«
Prof. dr. LEJA DOLENC GROŠELJ
Vedno se je spraševala, ali bi lahko razne smrti preprečili, če bi človeka preiskovali tudi ponoči. Čez dan se namreč nekatere motnje ne pokažejo in zdravniki ne vidijo nobenih posebnosti. Ponoči pa naš celotni živčni sistem deluje drugače.
Posebna kapa s katero snemajo možgansko aktivnost
Vsak dan kdo prespi pri njih priklopljen na posebne naprave, ki snemajo možgansko aktivnost in druge fiziološke funkcije, spremljajo premikanje zrkel, dihanje skozi nos, usta, gibe prsnega koša,…
Zato zdaj že več kot 20 let deluje v Sloveniji laboratorij za motnje spanja pod njenim vodstvom; pred leti je prejel evropsko akreditacijo. Na oddelku imajo dve postelji ter tri polisomnografe, s katerimi lahko bolnike snemajo na domu ali v intenzivnih enotah. Vsak dan kdo prespi pri njih priklopljen na posebne naprave, ki snemajo možgansko aktivnost in druge fiziološke funkcije, spremljajo premikanje zrkel, dihanje skozi nos, usta, gibe prsnega koša, trebuha, kisik v krvi, EKG …
Skrbite za higieno spanja. Modra svetloba ne vpliva dobro na spanec.
Veliko ljudi v današnjem tempu je kronično neprespanih. Točno vidimo, ko pride k nam kdo, ki zjutraj ne more vstati ali pa zvečer težko zaspi, kdaj je na tablici, na telefonu, kakšen je spekter modre svetlobe.
KOT BI BILA ALKOHOLIZIRANA
Na začetku je dr. Leja Dolenc Grošelj v dokaz, da je tak oddelek nujno potreben, paciente ponoči snemala sama. In kako se je počutila po neprespani noči? »Kot da bi bila alkoholizirana (smeh)!« Zdaj pravi, da povečini spi zelo dobro. Včasih njen spanec moti, če ima pacienta, ki jo še posebno zanima in ga ob novejših aparaturah lahko spremlja tudi od doma.
»Seveda pa doma skrbimo za higieno spanja. Otroka sta stara 12 in 16 let, v najstniškem obdobju, in jaz sem najbolj ‘grozna’ mama, ker točno tistega ne dovolim, kar vsi drugi dovolijo (smeh).« Je pa zato lahko na osnovni šoli, kamor je hodil starejši sin in na kateri so učenci postavljali rekord, koliko časa zdržijo brez spanja, naredila tudi predavanje o tem, kako nevarno je lahko to. »Pred leti smo imeli raziskavo o pomanjkanju spanja pri zdravih mladih prostovoljcih. Eno noč niso spali in potem smo gledali, kako se spremenita izločanje hormonov (melatonin in kortizol) ter izražanje urnih genov. Že z eno neprespano nočjo spremenimo izločanje urnih genov, kar pomeni, da vplivamo na naš cirkadiani sistem.«
Motnje spanja so lahko nevarne.
Od 20 do 25 odstotkov prometnih nesreč je povzročenih zaradi motenj spanja, zato smo letos v Sloveniji uvedli nov zakon, da je takšne bolnike treba prepoznati in zdraviti.
MOTNJE SPANJA IN PROMETNE NESREČE
Prav zdaj pa se ukvarjajo z varnostjo v prometu. Hm, prosim jo, naj malce bolj podrobno razloži. Raziskave, o katerih mi pripoveduje, so šokantne. »Zaradi slabo prepoznane motnje dihanja v spanju, s katero se spopada šest odstotkov odrasle populacije v Sloveniji, lahko ljudje povzročajo prometne nesreče. Od 20 do 25 odstotkov prometnih nesreč je povzročenih zaradi motenj spanja, zato smo letos v Sloveniji uvedli nov zakon v skladu z evropsko direktivo, da je takšne bolnike treba prepoznati in zdraviti. Dolgoročno nezdravljene motnje dihanja v spanju vodijo v bolezni srca in ožilja, kot sta možganska kap in srčni infarkt.« Razloži, da so najbolj rizična skupina moški srednjih let s preveliko telesno težo, ki so zaradi ponavljajočih se pavz dihanja med spanjem neprespani in zato preveč zaspani čez dan. Če takšna oseba zaspi na monotonem sestanku, pred TV-ekranom, ponoči smrči, ima pavze dihanja daljše od 10 sekund, ima jutranje glavobole, postane impotentna, je najbolje te težave povedati osebnemu zdravniku. »Policist lahko določi raven alkohola v krvi ali droge v urinu, ne more pa reči, ali je oseba zaspana. V laboratoriju objektivno določamo zaspanost, ko jo merimo z elektrodami na glavi. Policist tega ne more, zato je potrebna diagnostika v laboratoriju, na podlagi katere lahko bolnike uspešno zdravimo.«
Na simulatorju vožnje so delali raziskavo, kaj za fino motoriko pomeni ena neprespana noč. Ljudje so delali takšne napake, kot če bi imeli v krvi en gram alkohola na liter krvi. Teh napak je veliko in so lahko usodne. Strokovnjakinja za somnologijo pravi, da je tudi čezmerna zaspanost lahko bolezen, ki pa se jo lahko zdravi.
Svetloba lučke na nočni omarici, ko bereš knjigo, je drugačna, kot če bereš elektronsko knjigo.
Najhuje je pri mladostnikih, ko zaradi pametnih telefonov, tablic, TV, sevanja modre svetlobe niso naspani.
Bodimo odkriti sami do sebe in poglejmo najprej, kako kakovostno spimo, koliko časa in kako se počutimo v budnem stanju. »Veliko ljudi v današnjem tempu je kronično neprespanih. Najhuje je pri mladostnikih, ko zaradi pametnih telefonov, tablic, TV, sevanja modre svetlobe niso naspani. Točno vidimo, ko pride k nam kdo, ki zjutraj ne more vstati ali pa zvečer težko zaspi, kdaj je na tablici, na telefonu, kakšen je spekter modre svetlobe. Svetloba lučke na nočni omarici, ko bereš knjigo, je drugačna, kot če bereš elektronsko knjigo.« Zato priporoča, da otroke navajamo na večerno branje knjig in ne gledanje tablic in televizije. Tako dolgoročno skrbimo za njihovo zdravje.
Motnje spanja so lahko primarne ali sekundarne. Kar pomeni, da lahko slabo spimo zato, ker nas nekaj skrbi, smo preutrujeni, lahko pa je naše spanje moteno zaradi konkretnih bolezenskih znakov in bolezni. »Vsaj 30 odstotkov splošne populacije je vsaj enkrat v življenju imelo daljše obdobje motnje spanja. To so stresne okoliščine, ampak to mine samo po sebi; če pa je patološko, kot so motnje dihanja, motnje srčnega ritma, epilepsija, narkolepsija, pa ne bo minilo in sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje.«
Žice, ki jih namestijo na posebno kapo s katero snemajo možgansko aktivnost
Če vzamemo za primer menedžerja srednjih let, s čezmerno težo, širokim vratom, okroglim trebuhom, mu bo alkohol, s katerim se bo uspaval, naredil tak miorelaksantni učinek na zgornja dihala, da ga lahko ubije.
USPAVALNI PRIPOMOČKI. DA ALI NE?
Ljudje imamo radi krajšnice in včasih si pri težavah s spanjem raje pomagamo z zdravili ali celo z alkoholom, kot da bi poiskali in odpravili vzrok. »V 90. letih je bilo veliko povečanje uživanja alkohola predvsem pri Angležih, ker so se tako tudi uspavali. Alkohol pomaga do sprostitve mišic, zato bo človek hitreje zaspal. A kakovost spanja je slaba. Če vzamemo za primer menedžerja srednjih let, s čezmerno težo, širokim vratom, okroglim trebuhom, mu bo alkohol, predvsem žgana pijača, s katero se bo uspaval, naredil tak miorelaksantni učinek na zgornja dihala, da ga lahko ubije. To je nevarno.«
Pomembno je, kdaj gremo spat, kaj delamo pred tem, kaj razmišljamo.
Alkohol pomaga do sprostitve mišic, zato bo človek hitreje zaspal. A kakovost spanja je slaba.
Govoriva tudi o drugih pripomočkih, kot so uspavala, in kako delujejo. »V arhitekturi spanja poznamo vretena spanja, ki so dobra in poglabljajo spanje. Uspavala nam bodo na začetku povečala število vreten spanja, kar bo poglobilo spanje. Na dolgi rok pa vsako uspavalo spreminja arhitekturo spanja. Po treh tednih jemanja ne deluje več tako kot na začetku. Celo poruši nam arhitekturo spanja in poveča REM-spanje, posledica so moreče sanje.«
Kdaj nas torej lahko skrbi? Na kaj moramo biti pozorni? »Govor med spanjem ni nič patološkega. Problem je kričanje v globokem spanju. Nekateri tudi ne ločijo nočnih mor in nočnih strahov. Nočne more so proti jutru, ob tem se zbudimo in se jih spomnimo. Nočni strahovi so tipično v globokem spanju prvi del noči. Človek je zmeden, ne ve, kaj se dogaja. Skrbi nas lahko, če ima med spanjem nepojasnjene gibe, če se ob tem bolnik pogrize, pade s postelje, ga ne moremo zbuditi, je zmeden. Vse to je patološko.«
Po smernicah je prva terapija za kronično nespečnost kognitivna vedenjska, katere prva stopnja je dobra higiena spanja. Pomembno je, kdaj gremo spat, kaj delamo pred tem, kaj razmišljamo.
Različne živali imajo različne vzorce spanja
Nekatere živali, ki plavajo na dolge proge ali ptice selivke, si popolnega spanja ne morejo privoščiti. Zato imajo razvit mehanizem, da lahko s polovico možganov spijo, s polovico pa so budne. Ljudje tega ne zmoremo in spimo z obema hemisferama hkrati. Mi si torej lahko privoščimo popolno spanje.
___________
Prof. dr. Leja Dolen Grošelj nam je dovolila pogledati tudi v njene raziskave in nam pokazala posnetke nekaterih motenj spanja.
V posebnem članku si poglejte primere treh različnih motenj spanja.
