Razmišljala ZALA DJURIC
Že več let zapored me je konec poletja doletela močna tranzicija. Takrat prav čutim, kako se mi »štela frekvenca«. To me spominja na šumenje radia, kadar se vozim iz kraja v kraj in pustim, da sam najde naslednjo postajo. No, to obdobje šumenja, ko se spreminjam hertz po hertz, boli. Še bolj od premika boli, če se premiku upiram. Povod za mojo začasno neprizemljenost in ranljivost je vedno neki težko sprejemljivi zemeljski dogodek. Razlog pa globoko v meni oziroma daleč iznad mene.
MORJE
Takrat veliko meditiram, potenciram vadbo joge in stik z naravo. Ko je učenec pripravljen in pri miru, se učitelj pojavi. Tako gledam morje, s katerim ponavljava stare lekcije in osvajava nove. Naučilo me je najpomembnejšo in najbolj preprosto mantro, »Vse je okej«.
Morje je lepo, raznoliko, bogato, a mu tega ni treba kazati navzven. Morje je lahko globoko ali plitvo, včasih razburkano, včasih mirno, a vedno v harmoniji. Polno različnih tokov, skrivnosti, umazanije, a vedno zvesto samemu sebi.
Kopnemu pomenim toliko kot morju kapljica, jutri ne obstaja, včeraj je minil, tako da sploh ni važno, kaj se mi dogaja, zvečer se bo itak danes izbrisal.
Kolumna Zala Djuric
KAJTANJE
Z vetrom se tudi dobro ujameva. Veter je faca. Lahko ga preklinjaš, se mu upiraš, se z njim boriš, ampak prej ko sprejmeš njegovo hudomušno naravo, se ji prepustiš, v njej uživaš in se z njo poigravaš, lažje je. Nisem še spoznala jeznega kajtaša ali surferja. Vedo, da se, tako kot pred vetrom, tudi pred zakonom usode ne splača biti rigiden, ker bi tako namesto zabave fasal poškodbo.
Itak da je vse z namenom, od mene pa je odvisno, do katere mere si bom dovolila samo sebe metati iz tira oziroma toka zaradi pričakovanj, navezanosti in upiranja. Kopnemu pomenim toliko kot morju kapljica, jutri ne obstaja, včeraj je minil, tako da sploh ni važno, kaj se mi dogaja, zvečer se bo itak danes izbrisal. Pomemben je zgolj moj filter, kako gledam na to, kar se dogaja. Čeprav sem šele letos poleti začela z igro na morju, bom na svoje situacije od zdaj naprej tudi pozimi gledala s kajtaškim filtrom. Močna bom, živela v zdaju, se prepuščala vetru in toku, neobremenjena s ciljem, pa vendar pot trdno držala v svojih rokah.
Poletna vročina se umirja, jaz pa z njo. Z dobro popotnico in s kanček višjo vibracijo se bom podala v naslednjo sezono.
Kolumna Zala Djuric
Poletna vročina se umirja, jaz pa z njo. Z dobro popotnico in s kanček višjo vibracijo se bom podala v naslednjo sezono. Vsem, ki se boste z valovi in vetrom poigravali še jeseni, vsem, ki si štelate frekvence, in vsem, ki v avtu popizdevate zaradi šumenja radia, želim mirno morje in mirno kri. Pa naj vam bo vse eno.
Kolumna Zala Djuric
VSE ENO
Morje je lepo, ker mu je vseeno.
Minljivost ga ne plaši.
Vedno pozna mir in harmonijo.
Tudi kadar ga neurja razjezijo.
Gozd je lep, ker mu je vseeno.
Včasih vanj udari grom.
On stojično vse prenaša.
Vedno ljubezen deli in se na njo zanaša.
Travnik je lep, ker mu je vseeno,
kaj o njem ostali govorijo.
Cvetice delajo tisto za kar so ustvarjene.
Se ne pritožujejo, samo cvetijo.
Jaz sem lepa, ko mi je vseeno,
koliko se, kako in kdaj,
ko pogumno igram vlogo puzle vesolja
in se ne sprašujem zakaj.
>>>>>>
ZALA DJURIC je pesnica, igralka, glasbenica, umetnostnozgodovinska navdušenka, popotnica in uživačka. Ali pač samo je.
________________
Kaj pa še te dobre kolumne …