KOLUMNA: Igram (se)

11. 5. 2018

Razmišljala in fotkala ZALA DJURIC

Sem zelo subtilna, nežna in bolj introvertirane narave, kot se morda zdi. Na prvo žogo precej nenavadne lastnosti za igralko. Včasih se mi za trenutek zazdi, da za mojo čutnost ni prostora v tej industriji, najtežje mi je dovoliti si biti ranljiva, je pa prav to tista najlepša stvar, ki jo kot umetnica lahko nudim.

AFNE GUNCAT

Pretekli vikend sem se kolegom pustila prepričati, da gremo ven, v Midtown Manhattan. Spoznala sem en kup ljudi. Predstavljena sem jim bila kot igralka. Eden izmed novih znancev, ki je v meni vzbudil željo po selektivno permeabilenem spominu, mi je rekel: »Igralka si, aha, spravi me v smeh.« Debelo sem ga pogledala. Pa je še kar naprej vztrajal: »Če si prava igralka, me boš spravila v smeh.« Šokirana in zgrožena sem bila. Vprašala sem ga, kaj je po poklicu, pa mi je odvrnil, da je šef restavracije. Jaz pa sem mu zabrusila: »Skuhaj mi večerjo!« Smejal se je, ni razumel.

OGLASNA VSEBINA

KAKOR NA ODRU, TAKO NA ZEMLJI

Vse igralske tehnike imajo nekaj skupnega. Učijo, da nam ni treba narediti nič, dokler v nas ne dozori instinkt, impulz, da nekaj naredimo. »Vsa dejanja v gledališču morajo imeti notranjo utemeljitev, biti logična, koherentna in resnična,« uči Stanislavski. Umetno je obupno. Igralstvo ni pretvarjanje, vsaka panoga umetnosti je odsev duše. Nič ne bom naredila, samo zato, ker je od mene pričakovano tako ali ker mislim, da bi bilo tako »prav«. Tako kot na filmu in odru kot tudi v privatnem življenju. Očara me dejstvo, da dejansko vsi dobri citati za igralstvo veljajo tudi za življenje. »Be in the moment«, »Don’t act, react,« »Don’t overthink,« »Just play and have fun« … Zato je igralstvo zame tako spiritualno in polno ljubezni. In en velik del mene. Ni pa jaz.

JAZ SEM

Ločiti moram sebe od svojega dela. Težko rečem, da sem igralka, jaz sem. In rada (se) igram. In pišem! Nikoli ne bom delala samo zato, ker je nekaj »in« in ker bo »zapalilo«. Raje sem večno nerazumljena, kot da bi si dovolila, da bi narod razumel umetno mene.

Obožujem svojo nežnost, njej na čast sem pripravljena mirno sprejemati vse napačne interpretacije moje osebnosti. Pa naj za vedno veljam za ufurano, kaj me briga. Redki prepoznamo redke in pravi prepoznamo prave.

Evo, zato mi niso všeč klubi, small talki in podobne interakcije, ki v veliki večini namesto duše hranijo ego. Iščem globino, iščem resnico, iščem ljubezen. Modelu iz bara pa oprosti, ker nisem afen guncala na ukaz, ampak tega ni »u opisu radnog mjesta«.

>>>>>>

ZALA DJURIC je pesnica, igralka, glasbenica, umetnostnozgodovinska navdušenka, popotnica in uživačka. Ali pač samo je.