MAJA URAN MARAVIĆ IN GREGOR JAMNIK • Strokovnjaka o turizmu po epidemiji
»Ko ste naju povabili na pogovor, sva razmišljala, ali se bo sploh našla tema, o kateri se ne bi strinjala. No, potem sem jaz nalašč malce igrala hudičevega advokata,« je pogovor v smehu sklenila prof. dr. Maja Uran Maravić, ki na fakulteti za turistične študije v Portorožu predava strateški menedžment v turizmu in menedžment kakovosti v turizmu. Na drugi strani telefonske konference je bil Gregor Jamnik, direktorljubljanskih hotelov Slon in Cityter predsednik Združenja slovenskih hotelirjev, pogovor pa je tekel o vnovičnem zagonu turizma po epidemiji.
Maja: Težava je, da ne bo konca … Gregor: Prekinjam! Maja: Počakaj! (smeh) Hočem reči, da ne bomo vsega naenkrat odprli, kot smo vse naenkrat zaprli. Več začetkov bo in nikoli več ne bo, kot je bilo. Prihodnost delim na dve obdobji, čas, preden dobimo zdravilo, in čas po tem. Dokler zdravila ni, bodo v turizmu veljale stroge omejitve. Če bo samo en val, se bodo omejitve počasi rahljale, če bodo novi valovi, pa težko napovem, kaj bo. Bomo zdaj nekaj odprli, septembra pa spet zaprli? To je za turizem nekaj strašnega. Lahko se ozremo v Azijo, kjer so se začeli odpirati pred nami, in vidimo, da imajo manj težav velike države, ki imajo dovolj turistov iz svoje države, manjše pa se morajo povezovati glede na geopolitične interese. Verjamem, da bomo, dokler zdravila ne bo, regionalno omejeni in tudi medcelinskih letov bo manj. Gregor: Z Majo se delno strinjam, a vidim prihodnost bolj pozitivno. Virus bo dolgo ostal med nami, morda tudi za vedno, a družba bo to sprejela kot novo stvarnost. Mlajša delovno aktivna generacija ne bo več zaprta v karanteno, tam bodo starejši in bolni. Četudi bodo nova žarišča in novi valovi, ne bodo več zapirali celotnih držav, temveč samo območja okoli žarišč. Turizem se bo moral prilagajati razmeram, načrtovanje naših potovanj bo veliko bolj negotovo, odločali se bomo v zadnjem trenutku. Zelo previdni bomo. A potovalna industrija se bo tako kot po preteklih travmatičnih izkušnjah hitro postavila na noge. Lufthansa je že objavila, da je načrtovala junija aktivirati 80 svojih letal, in takoj ko so to objavili, je bilo povpraševanja enkrat preveč, zato bodo v zrak poslali 160 letal. Maja: Tako lahko načrtuješ prostočasni turizem, poslovnega pa ne. Nočem biti pesimistična, le stvarna. Poslušam epidemiologe, ki pravijo, da lahko sledi drugi val, posledica pa ne bo le to, da turistov ne bo, temveč tudi, da ljudje ne bodo hoteli zapravljati. Najprej bomo okusili svobodo in vsi zapravljali kot za stavo, potem pa bo sledila ohladitev. Gregor: Maja, vsak dan o virusu vemo več, čez dva meseca bomo še precej več kot danes. Sprostili se bomo in navadili na novi način življenja. Nova pravila v turizmu, ki jih jaz prav ta trenutek skupaj s kolegi pripravljam za naša hotela, nas bodo umirila, saj bomo zaupali ljudem in storitvam. Mi bomo vsak dan razkuževali vse trde površine in sobe, vsi bomo nosili zaščitne maske, sobarice se bodo preoblekle pred vstopom v vsako sobo … Tako bodo storile tudi letalske družbe, enako bo na železniških postajah. Ljudem bomo vlili zaupanje v turizem. Maja: Toda ali boste lahko preživeli s trikrat višjimi stroški in trikrat manj gosti? Težko. Gregor: Bomo videli. S tem pač moramo živeti. Cen ne bomo spuščali, kvečjemu jih bomo dvignili. Maja: Ampak ljudje ne bodo potovali, to ni nujna dobrina. Gregor: Gotovo se bo obseg potovanj zmanjšal, a turizem ne bo mrtev, kot je bil zdaj.
Mi bomo vsak dan razkuževali vse trde površine in sobe, vsi bomo nosili zaščitne maske, sobarice se bodo preoblekle pred vstopom v vsako sobo … Tako bodo storile tudi letalske družbe, enako bo na železniških postajah.
- Gregor
LJUBLJANA JE BILA TO POMLAD MESTO DUHOV
Gregor: Jaz sem največji nasprotnik airbnbja na svetu. (smeh) Maja: Jaz pa druga največja nasprotnica, torej se o tem ne bova prepirala. (smeh obeh) Gregor: Airbnb je zlorabil delitveno ekonomijo in ustvaril 35 milijard vreden posel, ki kotira na newyorški borzi. Nikjer na svetu ne plačujejo davkov, ves denar se neobdavčen steka v ZDA, ne spoštujejo lokalnih zakonov, ne zavarujejo svojih gostov, ni jim mar, če gost umre v požaru. Ves čas se izgovarjajo, da so le oglasna deska za ponudnike nastanitev. To je nelojalna in obsojanja vredna konkurenca. O tem govorimo že leta, a nič se ne spremeni. Airbnb pa ima tudi druge negativne posledice, na primer to, da je bila v času epidemije Ljubljana mesto duhov. Vsa stanovanja so bila namenjena airbnbju, lokalno prebivalstvo pa je bilo izrinjeno. Cene najemnin so se dvignile, mlade družine niso mogle najemati stanovanj. Airbnb je zdaj že odpustil 25 odstotkov zaposlenih, delnice mu strmo padajo, CNN špekulira o njihovem stečaju. Mislim, da njihova prihodnost ni rožnata. Kdo se bo v teh časih mirno ulegel v posteljo neznanca, o katerem ne vemo, ali je razkužil stanovanje pred našim prihodom. Seveda lahko s seboj prinesete razkužila, a ne vem, ali si ljudje to na dopustu želijo početi. Maja: Airbnb res ustvarja nelojalno konkurenco, bi se pa zavzela za zasebne ponudnike nastanitev, ki imajo dejavnost urejeno in plačujejo vse prispevke. Gregor: Se povsem strinjam, če ima nastanitev gospodarja, ni težav.
V PREDNOSTI BODO SVETOVNO ZNANE ZNAMKE
Gregor: Ko se pogovarjamo s hotelirji po vsem svetu, se strinjamo, da je higiena v hotelih zdaj novi luksuz. Maja: Ključno bo, da bo ponudnik pri turistu zbujal občutek varnosti za vzpostavitev novega zaupanja v storitve. Tu bodo v prednosti svetovno znane znamke, pri katerih se boš počutil varno, ker bodo imela postopke in nadzor ter bodo jasno sporočala, kakšni so pri njih pogoji za bivanje. To bo veljalo, dokler ne bo cepiva ali zdravila. Gregor: Najprej bomo morali upoštevati res stroga pravila, ki jih je izdala Svetovna zdravstvena organizacija. Hotelirstvo postavljajo na glavo, tu so protokoli čiščenja, stroški bodo znatno višji pa tudi gostinska dejavnost v hotelih bo povsem drugačna. Naša prednost pred zasebnimi nastanitvami so bili bogati samopostrežni zajtrki, ki bodo zdaj drugačni. V hotelih višjega cenovnega razreda bo gost zajtrk izbral na meniju, v hotelih nižjega cenovnega razreda pa bodo gostje verjetno dobili podoben paket s hrano kot na letalu. A jaz upam na postopno sproščanje strogih ukrepov. Vse bo seveda drugače, če bo sledil drugi val epidemije, a dvomim, da bi znova strogo zaprli meje in mesta.
SLOVENSKA TURISTIČNA PONUDBA NI PRILAGOJENA DOMAČEMU GOSTU
Gregor: Žalosti me dejstvo, da Slovence naš turizem premalo zanima, izjema so le uporabniki zdravilišč in tisti, ki obiskujejo gore. Maja: To ne drži v celoti. Slovenci letno opravijo milijon turističnih potovanj in pol v Sloveniji, skupno pa pet milijonov. Gregor: Ah, bolj kot po svetu hodijo na Hrvaško. Maja: Z Gregorjem rada razpravljava. (smeh) Tudi to delno drži, na Hrvaškem prav tako opravimo milijon potovanj in pol. Bolj skrbi slaba kupna moč. Tuji turist v Sloveniji zapravi 140 evrov brez prevoza, domači pa 44 evrov s prevozom. Gregor: Hm, to pa je res presenetljiv podatek. Maja: Doma manj zapravimo, a tudi zato, ker slovenska turistična ponudba ni prilagojena domačemu gostu. Ljubljana, Bled, tam ni prilagojena Slovencem. Res pa je tudi, da smo Slovenci radovedni in zelo radi potujemo čez naše meje. Dvomim, da bomo v teh časih več počitnikovali v Sloveniji pa tudi župani slovenskih turističnih mest si s svojimi izjavami ne delajo ravno usluge. Gregor: Še vedno beremo v medijih, da je ta neposrečena izjava očitno ostala domačemu gostu globoko v spominu in bo težko popravljiva. Maja: Absolutno se strinjam, v krizi ali po njej lahko pričakuješ obisk gosta, s katerim si že prej spletel lep odnos. V določenih turističnih krajih pri nas so zviška gledali na Slovence. K takšnemu neprofesionalnemu ponudniku se ne vračaš, v krizi pa sploh ne.
V krizi ali po njej lahko pričakuješ obisk gosta, s katerim si že prej spletel lep odnos. V določenih turističnih krajih pri nas so zviška gledali na Slovence. K takšnemu neprofesionalnemu ponudniku se pač ne vračaš.
- Maja
MALE DESTINACIJE LAHKO ZMAGAJO
Gregor: Če smem malo napovedati, kaj se bo dogajalo poleti, mislim, da bodo zmagovalke te krize Hrvaška, Grčija in Portugalska. Maja: Turizem bo trpel v Italiji, Franciji, Španiji … Gregor: In Turčiji. Maja: Destinacije z množičnim turizmom bodo zdaj na slabšem, male destinacije z zeleno ponudbo, kot je Slovenija, pa lahko zmagajo. A to moramo sporočiti svetu. Slovenija še ni turistično močna blagovna znamka, a zdaj je priložnost, da vsem povemo, da smo obvladali koronavirus, da smo varna destinacija ter da smo majhni, zeleni in butični, vse, kar bo po koroni hit. Gregor: Lahko nas reši tudi dobra strateška lega, obkroženi smo z varnimi državami, izjema je le Italija. Predvsem pa moramo biti prilagodljivimi in hitri pri uresničevanju potrebnih sprememb. Turizem bo vedno obstajal!
Piše: Leja Kovačič • Foto: osebni arhiv in Voranc Vogel