SANJA GRCIĆ IN TANJA DEVETAK, MODNI OBLIKOVALKI
Delo od doma, udobna oblačila, dogodkov, na katerih bi pokazali nove modne kose, ni … V zadnjem letu je epidemija koronavirusa zatresla tudi temelje modnega sveta. Kaj od »nove modne realnosti« bo z nami ostalo, ko se bo svet vrnil v ustaljene tirnice, sta napovedali modna oblikovalka Sanja Grcić ter modna oblikovalka in predavateljica na fakulteti za dizajn Tanja Devetak. Prihodnost bo v znamenju trajnosti. A trajnost ne bo le mrtva črka v objavah spletnih vplivnežev, bo način (modnega) življenja.
Sanja: Zame kot oblikovalko in tudi potrošnico se je zaradi epidemije vse spremenilo. Ne le tehnično, izvedbeno in ker so zaprte trgovine, temveč zato, ker veliko razmišljam o modi. Mi smo trgovino Zoofa zaprli, iščemo nov prostor, a jaz nisem opazila velikega upada prodaje. Sem pa ugotovila, da nočem več delati mode tako, kot sem jo prej. Vsa leta smo želeli slediti zahodnim merilom, a to je napačno. Že od nekdaj smo imeli sami postavljena prava merila etike, proizvodnje in prodaje, zdaj se k temu vračamo. To bo spremenilo tudi potrošnjo. Ne moti me, da bodo ljudje kupovali manj, saj bo zato na svetu tudi manj smeti. Priznam, da sem povsem nehala slediti globalnim smernicam. Vem pa, da zdaj delajo raziskavo o tem, koliko ljudi, ki delajo v modi, jo zapušča. Ne morejo namreč več prenašati nizke plače in poniževanja, ki nista prisotna le v proizvodnji, temveč tudi v studiih, le zato, da bi bili del namišljenega blišča.
Tanja: Zaradi koronavirusa se še bolj zavedamo razlike med globalnim in lokalnim. Nekoč smo že imeli vzpostavljene temelje, a smo jih potem zaradi zgledovanja po Zahodu rušili. Sledili smo željam modnih medijev in pozabili na transparentne verige proizvodnje, ki so pri nas že obstajale. To so bile naše trajnostne prakse, to je bilo tisto, kar bi lahko prodajali drugim kot našo posebnost. Zdaj imamo priložnost, ljudje bodo ponosni, da nosijo slovensko, ponosni, da z nakupom ne podpirajo le oblikovalca, temveč celotno verigo za njim.
NE LE IMETI, TUDI DELITI
Tanja: Po epidemiji bodo kroji bolj udobni, materiali uporabni, pralni, takšni, ki ne potrebujejo kemičnega čiščenja. Moda pa bo šla tudi v smer izposoje, ne le na primer večernih ali poročnih oblek, temveč tudi drugih oblačil. V Italiji, ki velja za modno velesilo, to že obstaja, ljudje si izposojajo oblačila in nakit. Tako kot pri avtomobilih in stanovanjih tudi v modi ne bomo razmišljali le o besedi imeti, temveč tudi deliti. Naše omare ne bodo več prepolne oblačil. Seveda pa bosta po koncu epidemije tako kot po drugi svetovni vojni v ospredju tudi lepota in razkošje.
Sanja: Svetova udobja in lepote se bosta še bolj prepletla. Oblačila za šport, prosti čas in dom, ki jih modna industrija nikoli ni priznavala, bodo postala del kolekcij, to vidimo tako pri največjih modnih znamkah kot tudi pri mladih oblikovalcih. Ne le zaradi korone, to opažamo že dlje. Nekoč so bile poslovne ženske oblečene v kostime in visoke pete, zdaj poslovne ženske nosimo športne copate. Seveda pa bo vzcvetel tudi luksuz. Majhen delež zelo bogatih bo prisegal na visoko modo, ki se bo vrnila v podobi, kakršne zdaj skoraj nismo več poznali. Govorim o zelo dragih oblačilih, narejenih po meri na roko.
Slovenska moda je bila doslej lep paketek v lepem ovojnem papirju s štirimi pentljami. Da le ni izstopala, vse je bilo očiščeno in olepšano, pogosto pa tudi prazno. Sanja je tu izjema, ker komunicira kot družbeno ozaveščena posameznica.
Tanja
ADIJO, SPLETNI VPLIVNEŽI PRETEKLOSTI!
Tanja: Spletni vplivneži, kakršne poznamo zdaj, v prihodnosti ne bodo več pomembni igralci. Moda mora razumeti, da je del družbe.
Sanja: Kar bodi iskrena, moda mora prevzeti odgovornost. Skrajni čas je. Že vso zgodovino je povsem neodgovorna do uporabnikov, proizvajalcev in planeta. Obnaša se kot razvajena gospodična. Ko bo moda postala bolj odgovorna, bo bolj odgovoren tudi uporabnik.
Tanja: Spletni vplivneži bodo postali tisti, ki imajo svoja stališča, to bodo družbeno ozaveščeni posamezniki z vrednotami. Čas današnjih vplivnežev, praznih platen, ki vsakič ponujajo drugo znamko in popuste, bo kmalu minil. Modne znamke bodo iskale ljudi z vrednotami, s katerimi se lahko povežejo. Trivialnost, ki je bila vezana le na estetiko, oblike, barve in teksture, uporabnikov ne bo več zanimala. Moda bo komunicirala z družbenim in političnim aktivizmom. Slovenska moda je bila doslej lep paketek v lepem ovojnem papirju s štirimi pentljami. Da le ni izstopala, vse je bilo očiščeno in olepšano, pogosto pa tudi prazno. Sanja je tu izjema, ker komunicira kot družbeno ozaveščena posameznica. Svoja stališča vključuje v svoje delo, oblačila in sporočilnost. Današnji spletni vplivneži, pri nas v resnici namišljeni vplivneži, niso družbena bitja, podajajo le estetske sodbe. Govorijo, da je nekaj lepo, ženstveno, elegantno, hudo, modno … Največ, kar lahko rečejo, je, da je trajnostno. To je lepa politično korektna beseda, ki jo uporabljajo, čeprav ne vedo, kaj pomeni. Razen tega, kaj je lepo, težko rečete, kaj ti vplivneži mislijo, za kaj se zavzemajo, kakšna so njihova stališča.
Sanja: Kaj razen potrošnje sploh promovirajo? Zame je to navadno oglaševanje.
Tanja: Zaradi koronavirusa zdaj vemo, da moramo proizvajati in uživati manj. Tudi v modi. To ne pomeni, da bomo eno majico nosili dvajset let. Bomo pa nosili visokokakovostne izdelke, ki bodo plod ročnega dela. Spomnimo se otroških dni, ko smo neko stvar dolgo čakali in je bili potem veseli. Spet si moramo stvari želeti. Zaradi epidemije smo se navadili počakati, ni vse dostopno takoj. Prej smo živeli v zelo individualistični družbi, a smo bili kljub temu vsi prostovoljno globalno uniformirani.
Sanja: Subkulture so v zadnjih desetih letih izginile s planeta, nikjer jih ni.
Tanja: Tu je naša priložnost. Koronavirus nam je dal možnost, da Slovenija osnuje novo modno identiteto, ki temelji na naši kulturni dediščini.
O BIATLONU, FEMINIZMU IN DEMONSTRACIJAH V HONGKONGU
Sanja: Zaradi bolezni sem se za dve leti odmaknila od mode in svoje blagovne znamke, lani marca sem se vrnila, novo kolekcijo bi morala predstaviti ravno dva dni po tem, ko se je vse zaprlo. Vse prihranke sem porabila za proizvodnjo kolekcije, ki je nenadoma nisem mogla nikjer prodajati, zato sem začela iskati druge priložnosti. Oblačila sem začela ponujati na facebooku in instagramu. Prodajala sem jih torej svojim digitalnim prijateljem. Tako sem se sprijaznila s tem, da sem tudi jaz spletna vplivnica. A ne vplivnica, ki prodaja tuje vsebine, temveč lastna stališča. V tem letu, ko sem tako komunicirala s svojimi strankami, sem ugotovila, da ženske, ki nosijo moja oblačila, z mano delijo moralna, družbena, etična in celo politična stališča. To je neprecenljivo. Za to se lahko zahvalim epidemiji. Prej za to ne bi imela časa. Pa tudi kupci ne bi imeli časa. Zdaj se z menoj pogovarjajo. Ne le o oblačilih, temveč o najrazličnejših stvareh. O biatlonu, košarki, feminizmu, vladnih ukrepih, demonstracijah v Hongkongu. Verjamem, da se bo komuniciranje od oglaševanja preusmerilo k vsebini. Na mojo žalost bodo verjetno to izkoristila tudi velika podjetja, ki bodo plačala ljudi, da izražajo svoja stališča, a to je vseeno bolje, kot da vsi gledamo in poslušamo Kim Kardashian.
OBLAČILO STANE MANJ KOT KOSILO
Tanja: Pri trajnostni modi je ključno vzpostavljanje skupnosti modnih oblikovalcev in znamk na podlagi skupnih idej in vrednot, ki jih potem širijo. Tako se zgodi personalizacija izdelkov. V 19. stoletju je Karl Marx izpostavil, da se je z industrializacijo izgubila povezava s človekom. Tudi v modi. Zdaj pa vidimo, da izdelek ni nekaj mrtvega, nekaj, kar naredi stroj, temveč vidimo človeško noto in verigo ljudi.
Sanja: Otroci sploh ne razumejo več, da oblačilo nekdo naredi. Babica ti danes ne splete puloverja. Oživiti moramo koncept »gmašne obleke«, ki jo hraniš za posebne priložnosti. In tudi da imaš svojo šiviljo, oblikovalca, kmeta, da kupuješ od človeka. Žal pa moramo vedeti, da si večina ljudi tega ne more privoščiti. Žalostno je, da so v zadnjih dvajsetih letih oblačila izgubila svojo ceno. Oblačilo stane manj kot kosilo. Kako lahko majica stane dva evra? Manj kot kava? Zakaj bi to kdo spoštoval? Zdaj je največja vrednota postala hrana. Ljudje svoj družbeni status vzpostavljajo s pomočjo hrane, ker si drugega ne morejo privoščiti. A družba, v kateri je hrana največ, kar si lahko privoščiš, je zelo revna.
Tanja: Hitra moda je ustvarila iluzijo, da so vsi sloji v družbi enaki. V hitre blagovne znamke je vključenega toliko dizajna, da lahko ljudje kupijo podobo, s pomočjo katere so podobni bogatim. A zdaj bodo kupci zahtevali transparentnost. Če bi uporabnik vedel, v kakšnih razmerah je nastala majica za dva evra, bi mu bilo hitro jasno, kaj se dogaja. Tudi pri prehrani se to ni zgodilo takoj. Danes ne kupujemo več plastičnih vrečk, temveč v trgovino prinesemo svoje vrečke, začeli smo se zavedati, kako pomembno je kupovati lokalno. Tudi v modi bomo začeli spreminjati svoje navade.
Priznam, da sem povsem prenehala slediti globalnim smernicam. Vem pa, da zdaj delajo raziskavo, koliko ljudi, ki dela v modi, jo zapušča. Ne morejo namreč več prenašati nizke plače in poniževanja, ki nista prisotna le v proizvodnji, temveč tudi v studiih, le zato, da bi bili del namišljenega blišča.
Sanja
Piše: Leja Kovačič . Foto: Primož Korošec