Moda so poslovni, kulturni in družbeni trendi

Piše: Hermina Kovačič . Foto: osebni arhiv Imrana Ameda, Adam Katz

Leta 2007 je Imran Amed, Kanadčan, ki živi v Veliki Britaniji, začel pisati blog The Business of Fashion. Bolj kot sezonski trendi so ga zanimali poglobljeni pogledi na poslovni vidik modne industrije, proizvodnja in trženje modnih izdelkov, njihov vpliv na družbo in okolje, poslovni modeli, ki vključujejo trajnostne prakse. Danes velja za enega najvplivnejših v svetu mode. Za svoje zasluge na tem področju je bil imenovan za člana reda britanskega imperija. Njegov blog je prerasel v portal, ki mu tudi z dnevnimi novičniki sledi 705.000 naročnikov iz 125 držav.

Z ekipo, ki šteje več kot sto ljudi iz Londona, New Yorka, Pariza in Šanghaja, pripravlja praktične nasvete, spletne treninge, informacije o delovnih mestih v modni industriji in kariernih izzivih, poročila, raziskave, analize, okrogle mize in druge dogodke z znanimi ljudmi iz modne industrije. Pravi, da mu je uspelo zaradi odlične ekipe, s katero deli prepričanje in prvotno poslanstvo BoF, da je treba odpreti, informirati in povezati globalno modno industrijo. Govorila sva septembra v Trstu, kjer je bil žirant modnega projekta International Talent Support.

Srečujeva se v času, ko je smrt kraljice Elizabete II. še kako aktualna.

Dogajanje nenehno spremljam na telefonu. Odrasel sem ob njej. V osnovni šoli smo vsak dan peli: »Naj bog živi kraljico.« Bila je stalen, uravnotežen vir stabilnosti in doslednosti.

Bila je tudi edinstvena modna ikona.

Absolutno. Modo je uporabljala za posredovanje idej, med drugim ideje o krojaški diplomaciji. Sporočila nam je posredovala z raznimi detajli. Med obiskom Kanade je na primer nosila broško v obliki javorjevega lista, ki je državni simbol Kanade. Take signale je uporabljala kot priznanje lokalnim kulturam, da bi pritegnila pozornost na določene teme ali problematike. Mnoge ženske na pomembnih položajih in prve dame danes tako upora- bljajo modo; ona je to počela 70 let.

Kraljica je bila poosebljenje stare šole o tem, kaj sta zadržana eleganca in večna klasika. Žal izumirata – tudi v okoljih, kot je parlament. Mislite, da sem sodijo tatuji in pirsingi?

Modo uporabljamo za to, da izrazimo, kdo smo.

Kaj pa pravila oblačenja, protokola?

Mislim, da niso več pomembna. Nekateri se v klasičnih, konservativnih oblačilih ne počutijo udobno. Prihajamo do točke v kulturi po svetu, ko sprejemamo idejo, da so ljudje različni. Ko sem delal v konservativnem okolju svetovalnega podjetja, kjer sem moral vsak dan spoštovati pravila oblačenja, se nisem dobro počutil. Čeprav mi ni do razkošja ali pretiravanja, so me motile drobne stvari: da ne smem obleči oranžne srajce ali drugačnih čevljev, kot so bili zapovedani. Če nekdo v parlamentu nosi pirsinge, mu to mogoče pomaga pri zavedanju, kdo je. Vedno bolj živimo v svetu, da ne glede na to, ali delate v parlamentu ali pisarni ali ste na cesti, lahko izrazite, kdo ste. Ste, kdor ste. To je napredek. Kultura in družba se spreminjata in sprejemata drugačne ljudi.

Ne gre le za drugačnost, gre za kršenje pravil že dolgo uveljavljene estetike, ki ima v nekaterih okoljih, okoliščinah svoj smisel.

Spomnite se, kako so bili moški oblečeni pred sto, dvesto leti. Moda je odsev sprememb v družbi in kulturi. Z njunimi spremembami se neizogibno spreminja tudi kultura oblačenja, pa čeprav se ob tem počutimo neprijetno.

Spremembe in trende spremljate vsak dan. Kateri so najbolj izraziti?

Ne spremljam zgolj modnih trendov, ampak predvsem poslovne, kulturne, družbene, in skušam ugotoviti, kam sodi vanje moda in kako odseva dogajanje v svetu. Opažam, da postaja vedno bolj brezspolna. Določene barve, kosi oblačil ali modnih dodatkov, ličenje, oblike pričesk so bili nekoč rezervirani le za moške oziroma ženske. V trenutnem kulturnem »zeitgeistu« se ljudje ne podrejajo več idejam specifičnih normativov za določen spol, stereotipom in pravilom. Ker so, kar so. Modni oblikovalci, kot so Ludovic de Saint Sernin v Parizu ali Charles Je rey v Londonu ali kup mladih oblikovalcev v New Yorku in, ne nazadnje, tudi nekaj nalistov na ITS, opisujejo svoje kolekcije kot brezspolne. Niso kolekcije ne za moške ne ženske, pač pa za vse.

Živimo v nenavadnem obdobju, ki ga zaznamujejo pandemija, energet- ska kriza, vojna. Kako se to kaže v modni industriji?

Različno. Med pandemijo smo nosili udobna oblačila »za doma« in nehali kupovati druga. Energetska kriza vpliva na količino denarja, namenjenega nakupu oblačil. Vpliva pa tudi na račune podjetij, ki jih bodo visoke cene mogoče prisilile v netrajnostne načine poslovanja. Zaradi vojne in sankcij so se mnoga podjetja umaknila iz Rusije, medtem ko so ukrajinska nehala poslovati. Z modno industrijo se prepleta vse dogajanje po svetu – politič- no, ekonomsko, družbeno, kulturno.

Zanimivo je, da je vse to dogajanje dvignilo povpraševanje po izdelkih prestižnih blagovnih znamk in tudi njihovo ceno.

Že pred in med pandemijo zaznavamo spremembo v družbi: bogastvo bogatih se je še povečalo in povečalo se je število revnejših. Prepad je vse globlji. Luksuzna plat mode oskrbuje bogate, ki imajo še več denarja kot prej, masovna pa revne, ki ga imajo še manj. Čez nekaj let bodo luksuzna podjetja še naprej dobro poslovala, medtem ko se lahko zgodi, da se bodo podjetja z oblačili za množice borila za obstoj.