Piše: Alenka Birk · Foto: Aleš Čakš (Trst, Canale Grande), arhiv Creatures (Gorizia)
KULTURNO POTEPANJE PO FURLANIJI – JULIJSKI KRAJINI
Furlanija – Julijska krajina je zaradi svoje lege pod umetnostnim vplivom Benetk in Avstrije. Tako blizu je, a vendar Slovenci kaj dosti več od regijskih nakupovalnih izzivov in tržaške kave ne poznamo.
Dobro izhodišče za raziskovanje kulturne dediščine dežele pisateljev je mestece Codroipo. Od tam se lahko odpravite po poteh pisatelja Tullia Avoleda in se ustavite v pristnem srednjeveškem kraju Valvasone, ki je, mimogrede, na uradnem seznamu najlepših italijanskih vasic in se ponaša z velikim vsakoletnim septembrskim srednjeveškim festivalom. Avoledo je svoje pripovedi umestil ravno v to vas. Dva izmed njegovih najbolj znanih romanov sta Chiedi alla luce in Foulard. Poezija za ušesa, opisujejo poznavalci melodijo, ki jo proizvedejo orgle s čudovito poslikavo in originalnimi cevmi iz leta 1500 v gotski cerkvi Santissimo Corpo di Cristo. To so edine ohranjene renesančne orgle beneškega sloga v Italiji.
Če sledite potem Maura Corone, se ustavite v občini Erto e Casso, kjer domuje mir v redko naseljenih hišah, in si oglejte naravni park Furlanskih Dolomitov. Ta znani kipar, ki ustvarja izdelke iz lesa, izjemni alpinist ter uspešni pisatelj v svojih številnih knjigah pripoveduje o območju, na katerem živi, in krajih, ki so mu najbolj pri srcu: Erto e Casso, dolina Val Tramontina, jez Vajont, Valcellina.
SACILSKI SIJAJ
Naj vas pot zanese tudi v Sacile, ki so mu Benečani nadeli veličastno ime, Giardino della Serenissima (Vrt spokojnosti). Mestu z renesančno beneško umetnostjo daje pečat zelena reka Livenza. Poiščite poti Piera Paola Pasolinija, pesnika, pisatelja, režiserja in slikarja. Piazza del Popolo, stolnica (il Duomo), katedrala in majhna cerkev Marijinega usmiljenja ter Via Gasparotto so kraji, ki jih je Pasolini obiskoval kot otrok in so ustvarili njegove spomine, ki jih je mogoče zaslediti v poeziji iz otroškega obdobja.
Nepogrešljiv je obisk palače Ragazzoni, simbola mesta in njegovih vezi z Beneško republiko. To je najboljša predstavitev sijaja 16. stoletja. Zaradi izobilja in razkošja je palača znana tudi kot »kraj užitkov« in je bila referenca za kralje, papeže in cesarje.
VIDEM IN GORICA
Nikar se ne ustavite, nadaljujte v Vidmu in sledite potem Carla Sgorlona, pisatelja, povezanega s svojo zemljo in kmečko kulturo, bogato z miti, legendami in starodavnimi tradicijami. Za Furlanijo pravijo, da je revna dežela, a bogata s poeti, pa tudi gledališčem. Eden največjih italijanskih odrov, Teatro Nuovo Giovanni da Udine, je prav v Vidmu. V obisk vključite tudi Furlanski muzej umetnosti in ljudske tradicije (Museo Etnograco del Friuli) ter glasbeni konservatorij Jacopa Tomadinija. Največji zanimivosti te glasbeno-kulturne poti pa sta l’Oratorio della Purità in katedrala Santa Maria Assunta.
In … že ste v Gorici, mestu na meji, ki mu pravijo tudi italijanski Berlin, kjer vas vodijo poti Carla Michelstaedterja, FIlozofa, pesnika, avtorja gra čnih in slikarskih del. Kraji, ki ga ponazarjajo, so Via Rastrello, kjer so tudi kip, na katerem je upodobljen, Piazza Vittoria s cerkvijo sv. Ignacija Lojolskega ter filozofova rojstna hiša.
Gorica, nekdanja počitniška destinacija Habsburžanov, je majhno, a navdihujoče mesto, zgrajeno okoli srednjeveškega gradu. Tu je stičišče štirih jezikov: slovenščine, italijanščine, nemščine in furlanščine. Giacomo Casanova je bil tukaj, v mestu pa je živel tudi Mozartov pomočnik.
Vstopite še v bližnjo preteklost, v Muzej na meji, na razstavo o tihotapstvu v socialistični Jugoslaviji, ki približa čas tihotapljenja na goriški meji. V Italijo so nosili, česar je bilo v Jugoslaviji v izobilju, kot so jajca, meso, maslo, žganje, v Slovenijo pa so tihotapili predvsem kavo, ki je je primanjkovalo oziroma je bila veliko slabše kakovosti, pa tudi poper, riž, pralni prašek in drugo.
MESTO KAVE – TRST
Ne nazadnje pa se sprehodite še po tržaških poteh Gabriela D’Annunzia, po uličicah med Borznim in Verdijevim trgom, mimo Neptunovega vodnjaka in po Trgu zedinjene Italije. Na Borznem trgu lahko občudujete številne arhitekturne sloge, značilne za to mesto, ki je ob vznožju hriba vzcvetelo sredi osemnajstega stoletja. Če palačo prečkate skozi notranjo galerijo, prispete na Verdijev trg, poimeno- van po istoimenskem gledališču.
Trst, povsem blizu slovenske meje, je sedež in hkrati največje mesto Furlanije – Julijske krajine. Kraj diha po svoje zaradi pestre zgodovine, pristanišča in trgovskih poti. V njem lahko na primer obiščete različne cerkve, med njimi katoliško ter srbsko in grško pravoslavno cerkev. Slavni irski romanopisec in pesnik James Joyce je nekoč dejal: »My soul is in Trieste.« (Moja duša je v Trstu). Znano je, da je prav tukaj napisal knjigo Dublinčani (Dubliners) in prvi dve poglavji Uliksesa (Ulysses). Leopolda Blooma, protagonista mojstrovine, pa je oblikoval po tržaškem pisatelju Italu Svevu, ki je bil tudi njegov osebni prijatelj.
Le spijte tisto kavo v eni izmed zgodovinskih kavarn, kot je Cafe San Marco pri sinagogi, ob kateri postrežejo tudi vročo čokolado. Ali pa še eno v Cafè degli Specchi, ki je na glavnem tržaškem trgu Piazza Unità d’Italia, znotraj Palazzo Stratti. V notranjosti lahko vdihnete celotno vzdušje habsburškega cesarstva. Ta glavni trg, nekoč vrt, je prenovil francoski arhitekt in urbanist Bernard Huet, ki je med drugim prenovil znamenite Elizejske poljane. Kavarna je že od nekdaj veljala za dnevno sobo Trsta, bila je zbirališče trgovcev, izobražencev, častnikov, popelje nas v čas, ko so za njegovimi mizami sedeli pomembni pisci in znani protagonisti naše zgodovine, kot sta Joyce in Svevo.