Sto let parfuma Chanel N°5

Lani je minilo sto let od nastanka enega najpomembnejših kozmetičnih izdelkov – parfuma Chanel N°5, njegovo stoletno distribucijo pa bomo praznovali 5. maja letos.

NAPREDNA MADEMOISELLE

Gabrielle Coco Chanel je bila mladostna, ambiciozna in neodvisna ženska, živela je emancipirano in izražala napredni ženski ideal svojega časa. Kot ena od petih otrok perice in trgovca potovanj je po mamini smrti s sestrami pristala v sirotišnici samostana v Moulinsu, pri osemnajstih letih je sirotišnico zapustila, se zaposlila kot šivilja, ponoči pa pela v lokalnem nočnem klubu. Tam je dobila vzdevek Coco, ki je okrajšava francoske besede cocotte in pomeni zadržano žensko. Finančna neodvisnost in zgodnje življenjske preizkušnje so jo spodbudile k odnosom z odmevnimi, vplivnimi, a hkrati kontroverznimi moškimi. Med njimi so bili Picasso, Cocteau in Stravinski, ki naj bi v dvajsetih letih minulega stoletja neposredno vplivali na njen navdih in poslovni uspeh.

Kot lastnico modnih butikov ob obalnih mestih Deauville in Biarritz so Coco ženski ideali vodili k ustvarjanju iz džersija in mehkejših, prosto padajočih tkanin, slogovno približevanje svobodni ženski pa jo je spodbudilo k selitvi v Pariz na Rue Cambon 31, kjer je še danes sedež modne hiše Chanel. Tam so se z njeno modo začele spogledovati tudi predstavnice tedanje družbene elite. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je razvila prepoznavno linijo oblek, pri kateri je sledila trezni uporabnosti oblačil iz povojnega časa.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Coco Chanel poskrbela za modno osvežitev tudi na področju nakita. Svojim, za tisti čas minimalističnim oblačilom je dodala bogat nakit v kombinaciji pravih dragih kamnov in cenejših, dostopnejših kopij. S tem je ženskam omogočila v javnosti varno nositi nakit in popularizirala bižuterijo, ki so jo prej nosile le tiste, ki si česa vrednejšega niso mogle privoščiti. Bogati nizi biserov so postali prepoznavni znak Chanelovega neusahljivega sloga. Okoli sebe je spletla množico simbolov in drugih prepoznavnih znakov, pravo ikonografijo, ki še danes predstavlja znamko Chanel, kot sta logotip in vonj parfuma Chanel N°5.

CHANEL N°5 – VONJ PO ŽENSKI

Ko je pred natanko sto leti ustvarila zdaj že kultni parfum Chanel N°5, se je dobro zavedala, kako nas parfum zaznamuje. Ženski parfumi so bili v tistih časih namreč razdeljeni na dve skupini. Tako imenovane spodobne ženske so prisegale predvsem na preprostejše monokromatske dišave cvetličnih vonjev vrtnice, vijolice, geranije in podobne, bolj provokativne dišave, polne seksapilnega mošusa in jasmina, pa so ljudje povezovali z ženskami dvomljivega slovesa, na primer prostitutkami in kurtizanami. Avtor parfuma Chanel N°5 Ernest Beaux je kot osnovo uporabil vonj vrtnice in jasmina, pri ustvarjanju pa je eksperimentiral tudi z uporabo novih sintetičnih spojin ter novim jasminovim izolatom. Uporabil je tudi večje količine mošusa in izvlečke korenike irisa, kar je parfum dodatno okrepilo. Ključ do uspeha te kultne vonjave pa je inovativna uporaba aldehidov, ki v dišavah delujejo kot začimba oziroma ojačevalec arome. V dišavi Chanel N°5 naj bi delovali hladno oziroma ji dali arktično noto. K unikatnosti pa je verjetno pripomoglo tudi naključje, da je asistent v Beauxovem laboratoriju pri pripravi namesto enoodstotne raztopine aldehidov pomotoma uporabil kar njihov koncentrat in Chanel N°5 je postal prvi parfum v zgodovini s tako visoko koncentracijo aldehidov. Coco je na koncu izbirala med desetimi vialami različnih tonov: od 1 do 5 in od 20 do 24, ki ji jih je predstavil ustvarjalec, ter izbrala številko 5. Zmagoslavno je vzkliknila: »Končno parfum z vonjem po ženski.« Tako je nastal drzen, provokativen parfum, ki je rušil takratne stereotipe in pomembno prispeval k uspehu in prizadevanju Gabrielle Chanel za večjo samostojnost in emancipacijo žensk v družbi. Parfum je popolnoma spremenil vonjave, ki so jih tedaj povezovali z ženstvenostjo, in pogled na to, kaj pomeni biti ženska.

Število 5 je imelo v njenem življenju posebno simbolično vrednost, saj je bila petica njeno srečno število, svoje nove kolekcije pa je vedno predstavila 5. februarja in 5. maja.

OSVOBODITEV ŽENSKEGA TELESA IN FEMINIZACIJA MOŠKE MODE

Ko so modni oblikovalci opustili korzet, ornamente in naznanili konec aristokratske modne tradicije, je Coco Chanel naredila naslednji ključni korak preloma s tradicijo mode. Kot napredna in svobodomiselna ženska se je dobro zavedala izrazne in protestne moči mode in oblačenja. Kot nasprotje okrasja je leta 1926 predstavila preprosto, do kolen segajočo črno obleko iz džersija, ki jo danes poznamo kot malo črno obleko. Coco je koncept ženstvenosti dosegla s feminizacijo moške mode in kot ena prvih prikrojila moška oblačila ženskemu telesu. Z osvoboditvijo ženskega telesa je spremenila položaj žensk v družbi in povečala njihovo družbeno mobilnost v ideološko prevladujoči patriarhalni družbi. Mala črna obleka je postala simbol modnih in družbenih sprememb 20. stoletja in začetek demokratizacije mode. Eno vodil gospodične Chanel je bila drugačnost. Geometrijska načela, natančnost izvedbe, strogost linij in prvinskost črno-belih kontrastov so, preneseni v modo, popolnoma usklajeni z modernističnimi postulati v umetnosti, s katerimi se je Coco Chanel enačila. Čiste linije so postale eden njenih zaščitnih znakov, načelo elegance »manj je več« pa estetska zapoved.

DRUŽBENA AMNEZIJA DAME F-7124, WESTMINSTER

Coco Chanel je bila vse življenje mojstrica zakrivanja sledi. Po besedah dr. Mateje Gaber je sprva prikrivala svoj izvor in si izmišljala neverjetne zgodbe o svojem otroštvu in mladosti, po drugi svetovni vojni pa je tajila svoje sodelovanje z nacisti ter se zato takoj po koncu vojne po zaslišanju umaknila v Švico. »Njene povezave z nacisti niso vezane le na ljubezenska razmerja z baronom Hansom Güntherjem von Dincklagejem in generalom Walterjem Friedrichom Schellenbergom, ki sta bila nacista visokega ranga, kajti dokumenti tajnih služb razkrivajo vpletenost Coco Chanel v nekatere mednarodne vohunske operacije. Z nacisti naj bi se bila povezala, ker je hotela iz nemškega ujetništva rešiti svojega nečaka Andrea Palassa. Vsekakor ti dokumenti že leta 1941 jasno opredeljujejo Gabrielle Chanel kot agentko Abwehra z oznako F-7124, Westminster. Vzdevek je dobila po svojem ljubimcu, vojvodi Westminstrskem. Prav tako je hotela izkoristiti nemško okupacijo Francije, da bi se polastila svojih pravic do parfumov, tudi do Chanel N°5, ki jih je leta 1924 prodala bratoma Wertheim, ki sta kot Juda pred Nemci pobegnila v ZDA. Toda brata Wertheim sta predvidela nevarnost in posel še pravočasno prepisala na drugega poslovneža. Ko se je Coco leta 1954 vrnila v Pariz, se ni nihče več ubadal z njeno medvojno preteklostjo. Le kdo bi jo označil za sodelavko nacističnega režima, ko pa so Romy Schneider, Marlene Dietrich in soproga francoskega predsednika nosile znamenite Chanelove tvidaste kostime.

FENOMEN CHANEL

Dr. Mateja Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani je praznovanje najbolj prodajanedišave na svetu obogatila z vzporednimi pomembnimi mejniki ustvarjanja Coco Chanel, ko so mala črna obleka ter osvobajanje in opolnomočenje ženske. Z več raziskovalci je raziskala fenomen Chanel in znanstveno osmislila ne le osebnost Gabrielle Coco Chanel, temveč tudi ozadja modne hiše, zgodovinski čas in prostor. Nastala je znanstvena monografija Fenomen Chanel –natančen prerez znamke Chanel, ki od svojega začetka kraljuje vrhu modnega sveta, njegova ustanoviteljica pa sodi med najpomembnejše osebnosti 20. stoletja. Raziskovanje je potekalo v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev– Humanistika, to si ti!, katerega nosilka je filozofska fakulteta. Pri eksperimentalnem delu so sodelovali še Naravoslovnotehniška fakulteta (NTF) in slovenski modni oblikovalci. Male črne obleke študentk in študentov NTF so bile nedavno razstavljene v Mali galeriji Banke Slovenije.

Piše: Živa M. Brecelj . Foto: Roman Uranjek (kolaž), monografija Fenomen Chanel