Fotografska razstava
Če imate v albumu kakšne črno-bele fotografije iz svojega otroštva in mladosti, boste na tej razstavi zagotovo prepoznali podobo katere od ljubljanskih ulic. Fotografski zapis je čudovito sredstvo, ki nas opominja, kako hitro se spreminja naše okolje. Mogoče nam razkrije kakšen romantičen spomin na tramvaje, kolesarjenje, druženje ljudi, morda pa tudi kakšnega realnejšega, ko se je Ljubljana dušila v avtomobilski pločevini.
Mestni utrip na križišču Dalmatinove in Tyrševe ulice (danes Slovenske ceste). Obdobje med obema vojnama. Foto: neznan, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Morda zdaj kot zelena prestolnica Evrope spet pišemo bolj romantične in zelene spomine. Različnim dogodkom na temo zelene prestolnice se je pridružila tudi fotografska razstava Po ljubljanskih ulicah – prometni vrvež ljubljanskih ulic 20. stoletja, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z Ljubljanskim gradom.
Tramvaj št. 15 na Šelemburgovi ulici (danes Slovenska cesta) pri kavarni Rio. Obdobje med obema vojnama. Foto: neznan, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Razstavljenih je štirideset fotografij, na katerih si lahko ogledate podobo Ljubljane iz časov, ko so bili glavni del javnega prevoza tramvaji pa trolejbusi ali celo vozovi in konjske vprege. V miru si lahko vsako podrobnost ogledate na razstavi vse do 29. maja 2016 v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu, vstop pa je prost.
Promet na ljubljanski avtobusni postaji na Trgu OF. Poletni dnevi leta 1957. Foto: Miloš Švabić hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Zanimivo je pogledati po letnicah, kako je javni prevoz v prestolnici napredoval. Prvi avtomobil naj bi vanjo pripeljal že davnega leta 1898. Obdobje organiziranega javnega prometa pa se je začelo 6. septembra 1901, ko je po ulicah začel voziti tramvaj. Oktobra 1951 je Ljubljana dobila dobre štiri kilometre dolgo, od Gospodarskega razstavišča do Ježice, poskusno trolejbusno progo. Pet let kasneje je v središču zasvetil prvi semafor, leta 1963 pa so se pojavili tudi parkirni prostori in kolesarnice. Postopoma se je Ljubljana začela polniti s cestami in parkirišči.
Trolejbusni promet na križišču Titove (današnje Slovenske ceste) in Dalmatinove ulice. Leto 1959/60. Foto: Milan Pogačar, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Prav zato je danes spet lepo videti več urejenih ulic samo za pešce, zelenih površin, kolesarske ponudbe, električnih in do okolja prijaznih javnih prevoznih sredstev.
Te fotografije so lahko tudi velik sprožilec, da Ljubljana ostane zelena prestolnica še mnogo let v prihodnosti.