Redna poročila nas opozarjajo, da se z vsakim dnem približuje apokalipsa avtomatizacije. Januarja 2017 je nova študija ugotovila, da bi bilo lahko že z današnjim dnem približno 30 % nalog v 60 % poklicev računalniško avtomatiziranih, lani pa je direktor financ Banke Anglije dejal, da bi roboti lahko prevzeli 80 milijonov delovnih mest v Ameriki in 15 milijonov delovnih mest v Združenem kraljestvu.
Današnja tehnološka revolucija je povsem drugačna od industrijske revolucije. Spremembe se dogajajo ne le eksponentno hitreje, temveč so hkrati veliko obsežnejše. Študent Univerze v Stanfordu Jerry Kaplan je te spremembe dobro povzel: “Dandanes je avtomatizacija slepa za barvo ovratnika. Ni pomembno, ali ste tovarniški delavec, finančni svetovalec ali profesionalni flavtist. Avtomatizacija prihaja po vas.“
Kateri poklici so najbolj ogroženi?
Martin Ford, futurist in avtor uspešnice Vzpon robotov: Tehnologija in grožnja brezposelnosti, pojasnjuje, da so najbolj ogrožena tista delovna mesta, ki so “na določeni ravni rutinska, ponavljajoča in predvidljiva“.
Telemarketing, na primer, ki je zelo rutinsko delo, ima 99 % verjetnost avtomatizacije v skladu s poročilom o prihodnosti zaposlovanja. Tudi obdavčenje, ki vključuje sistematično obdelavo velikih količin predvidljivih podatkov, ima 99-odstotno možnost avtomatizacije.
Roboti bodo prav tako prevzeli bolj ponavljajoče se naloge v poklicih, kot je pravo, kjer bodo dela, ki jih danes opravljajo pravniški pomočniki, s 94-odstotno verjetnostjo povsem avtomatizirana.
Tudi kuharji hitre prehrane se srečujejo z 81-odstotno verjetnostjo, da jih bodo v prihodnosti nadomestili roboti, kot je Flippy, kuhinjski robotski pomočnik, ki v številnih restavracijah že obrača burgerje.
Stop. Katera delovna mesta pa bodo navkljub vsemu še vedno varna pred roboti?
Ford razvršča najbolj neuničljiva delovna mesta na tri področja.
Prvi so poklici, ki vključujejo “resnično ustvarjalnost, kot so umetniki, znanstveniki, razvijalci novih poslovnih strategij“.
Drugo področje so delovna mesta, ki vključujejo oblikovanje odnosov z ljudmi: na primer medicinske sestre ali določene poslovne vloge, ki zahtevajo, da vzpostavite tesne odnose s strankami.
Tretje področje pa so dela, ki vključujejo nepredvidljivost – varen je na primer vodovodar, ki ga kličejo zaradi nujnih oziroma izrednih razmer na različne lokacije.
Medtem ko imajo tisti v ustvarjalni industriji ali industriji, ki je usmerjena v ljudi, službo zagotovljeno za naslednjih 10 let, je zelo težko predvideti, kaj se bo zgodilo čez 20 let. Računalniki bodo navsezadnje lahko tako korenito spremenili svet dela, da so vsa ta predvidevanja le kaplja v morje. Druga možnost pa je, da je v tej avtomatizacijski revoluciji veliko pretiravanja in velikopoteznega sanjarjenja. Na koncu dneva je nemogoče vedeti, kaj se bo v resnici zgodilo, saj se prihodnost oblikuje z vsakim novim tehnološkim odkritjem in napredkom umetne inteligence.