Oblikovalka nakita Aleksandra Atanasovski je novo serijo nakita Flower Ornament najprej predstavila v EHO studiu v Ljubljani, 6. junija pa bo izdelke mogoče pogledati tudi na razstavi v Galeriji Drat v Izoli. Spregovorila je o ozadju nastajanja nove kolekcije.

Piše: R. T. Foto: Gal Šoukal in osebni arhiv

Serija Flower Ornament je nastala po navdihu rož, ki jih v vzhodnih deželah, kot sta Indija in Tajska, nizajo v girlande in jih podarjajo za dobrodošlico ljudem in daritve božanstvom. Kdaj pa se je prvič utrnila zamisel, da bi to lahko postal kos nakita? Aleksandra odgovarja: »Trenutna serija Flower Ornament je kar silila v dokončanje. Na zadnjem potovanju v Indijo, tik pred vrnitvijo domov, sem se na ulici v Delhiju zaletela v prodajalca cvetnih girland. Navadno sem videvala nize belih, rdečih in oranžnih cvetov, takrat pa je vmes zasijala rožnata girlanda, ki se je že naslednji trenutek znašla okoli mojega vratu. Takrat se je začela razvijati ideja, ki se mi je že dolgo sprehajala po umu. Veseli me, da je serija precej hitro uzrla luč sveta.«

Ima pa nakit tudi globlji pomen, miselnost, da se kitimo z vrlinami in ne le lepšamo svojega telesa, se je oblikovalke ob spoznavanju indijske kulture posebej dotaknila: »Ta miselnost izhaja iz indijske kulture in se v budizmu redno pojavlja. Je del duhovne prakse Bodhisatev. Bodhisatve so upodobljene rahlo ovite v tanke šale in nosijo veliko nakita, zapestnice na rokah in nogah, ogrlice v treh tri nizih, uhane, krono in pas. Zanje nakit simbolizira vrline, ki jih prakticirajo. Morda dejstvo, da so tako okrašene, nekomu ne izgleda preveč duhovno, a prav ta primer govori, da nič ni tako, kot je videti.« Ne moremo vedeti, zakaj nekdo nosi nakit, pove Aleksandra: »Že poročni prstan vsakomur pomeni nekaj drugega. Zdi se, da ima samo eno funkcijo, a se izkaže, da ni tako. Razmislek o tem, kaj vidimo in kaj je očem skrito, je jedro serije Flower Ornament. Primerjava z Bodhisatvami je kot alternativna misel, ki lahko zajadra v naš um, ko nosimo uhane. Ni tako pomembno, kaj si nadenemo, bolj pomembno je, s kakšnim namenom, to pa vemo samo mi.«

V oči seveda padejo čudovite žive barve, oblikovalka je o izbiri materiala in barv ter procesu izdelave, ki je dolgotrajen, zelo drugačen od dela s srebrom in zlatom, povedala: »Serijo sem uresničila v aluminiju, ker je lahek in ker ima možnost barvanja. Ves čas sem imela pred očmi nekaj buhtečega. Barva je nedvomno naredila svoje. Z eloksacijo aluminija dobimo različne barve, zato sem tudi izbrala ta material. V mislih sem imela žive barve in velike površine. Aluminij režem, kujem, barvam in sestavim v uhane, ogrlico ali broško. To, da je material lahek, dovoljuje velike cvetove in cvetne liste, kar je za uhane popolno.«