Foto: Ulrich Seidl
Avstrijski provokatorski filmograf Ulrich Seidl je v svojem najnovejšem dokumentarcu pričaral vulgarno umetnino, kritiko sodobnih lovskih upravičevanj brezmiselnega ubijanja afriških najplemenitejših živali. ”To ni ravno ubijanje. Ne bi temu rekla tako. Bolj prečiščevanje. Veliko je starih in oslabljenih,” v filmu samozavestno izusti hči lovskih staršev, ki se uvaja v priljubljeni družinski hobi. Vsa ironija pa je v dejstvu, da so za njo nagačene glave živali, ki niso ne eno, ne drugo.
”EKSTRAVAGANTNO” OKRAŠENE SOBANE
”Zakaj bi se moral opravičevati? Zakaj?” razdraženo vpraša eden izmed intervjuvanih parov. Velik del filmske produkcije je namreč posnete v formatu intervjuja. Srednje-višji razred, ljubitelji Jurassic Park oblačil sedijo pred kamero v svojih najbolj ”ekstravagantno” okrašenih sobanah in tako nonšalantno odgovarjajo na Seidlova vprašanja ter branijo svoj nekonvencionalni prostočasni hobi. Hitro pa tudi ugotovimo, kako je razlika v življenjskem standardu resnično gromozanska, ko Seidl začne prikazovati kratke, stoične posnetke tamkajšnjih domačinov. Tako lahko vidimo popoln krog družbenega delovanja. Barakarsko životarjenje proti udobnemu, kar-si-zaželim-to-dobim avstrijskemu počitnikovanju.
”Tako lahko vidimo popoln krog družbenega delovanja. Barakarsko životarjenje proti udobnemu, kar-si-zaželim-to-dobim avstrijskemu počitnikovanju.”
LOVSKI POZDRAV, POLJUB, OBJEM
Tiha preža in premišljena hoja, da lahko ostanejo nevidni nič hudega sluteči zebri. Nato mladi fant dvigne puško, nameri in ustreli. ”Označil si ga! Bravo, odlično! Lovski pozdrav,” spremljevalci veselo trepljajo in objemajo lovca, ki se kar trese od navdušenja, vendar vseeno skuša ohraniti zaigrano skromnost. Vsi skupaj se počasi in previdno odpravijo do smrtno poškodovane živali in potrpežljivo počakajo na smrt. Sledi fotografiranje. Najprej je seveda treba pripraviti ustrezno okolje, namestiti glavo usmrčene živali, da bo vse skupaj izgledalo dovolj estetsko privlačno za Instagram lajke, zraven pa se nazadnje postavi še lovec. Slikanje iz vseh kotov z različnimi postavitvami lovca in živali hitro da človeku tisti dobro znani občutek, ki prevprašuje, kaj dandanes počenjamo za fotografije, všečke in potrditev neznancev. Da smo resnično zmožni odvzeti življenje tako mogočni živali, da dobimo nekaj dobrega materiala za objavo na socialnih medijih.
“S filmom Safari nisem želel prikazati premožnežev, aristokratov, šejkov in oligarhov med lovom velike divjadi v Afriki, temveč normalnega, običajnega lovca. Že nekaj časa je lov v Afriki cenovno dostopen povprečnemu zahodnjaku. Hotel sem ugotoviti in prikazati, kaj spodbudi takšnega človeka k lovu in zakaj postanejo z njim celo obsedeni. Med ustvarjalnim procesom pa je postal tudi film o ubijanju. O ubijanju iz ugodja, brez soočenja z nevarnostjo, o ubijanju kot čustveni sprostitvi.”
- Ulrich Seidl
V RAZMISLEK
Konec koncev se lahko vsi brezmiselno zgražamo nad premikajočimi slikami, ampak dejstvo je, da z zgražanjem nad utripajočim ekranom ne bomo videli kakšne prave spremembe. Lahko pa se tako pričnemo zavedati. Tudi začeti je treba nekje, kajne?
”Resnica te bo osvobodila. Ampak najprej te bo prekleto razjezila.”
- Gloria Steinem
___________________
Festival dokumentarnega filma, FDF, traja do 22. 3. 2017. Pohitite in si zagotovite vstopnice za ta ali katerikoli drug film po vašem izboru.
