Foto: SNG Opera in balet
POKLON TOMAŽU PANDURJU
»Vsakič ko vidim plakat za predstavo, me zmrazi. Datum premiere smo namreč določili že pred letom in pol in nihče si ni mogel misliti, da se bo prekrival z obletnico Tomaževega odhoda,« na novinarski konferenci ob predstavitvi baleta Simfonija otožnih pesmi pove dramaturginja in sestra Tomaža Pandurja, Livia Pandur. Balet, ki ga je Tomaž Pandur prvič predstavil leta 2010 v Berlinu, bo v Ljubljani zaživel v novi podobi in bo hkrati hommage prezgodaj preminulemu režiserju.
Glasba, Tretja simfonija poljskega skladatelja Henryka Mikołaja Góreckega, Simfonija otožnih pesmi v treh delih, govori o izgubi. O materi, ki je izgubila sina, in o otroku, ki je ostal sam in izgubil vse.
ISTI USTVARJALCI, NOVA RANA
Tomaž Pandur je umrl 12. aprila 2016, 13. aprila 2017 pa bo v ljubljanskem SNG Opera in balet premiera baleta Simfonija otožnih pesmi, predstave, ki jo je Pandur pred sedmimi leti postavil na deske Državnega baleta Berlin, zdaj pa bomo videli novo različico z ansamblom ljubljanske baletne hiše. »Pred sedmimi leti, v nekem drugem gledališču, v nekem drugem okolju, a v istem letnem času, se je rodila predstava Simfonija otožnih pesmi. Aprila 2010 v ledeni berlinski zimi, ki se je nenadoma otoplila v pomlad, smo s plesalci tamkajšnjega Državnega baleta in Vladimirjem Malakhovim potovali po miselnih pokrajinah vsega tistega, kar nas osmišlja. Glasba, Tretja simfonija poljskega skladatelja Henryka Mikołaja Góreckega, Simfonija otožnih pesmi v treh delih, govori o izgubi. O materi, ki je izgubila sina, in o otroku, ki je ostal sam in izgubil vse.
Danes je to enaka, a hkrati popolnoma drugačna predstava. Isti ustvarjalci smo pod njo podpisani, a vsi z rano spomina na Tomaža Pandurja, ki jo je osmislil in jo poslal v časprostor gledališkega odra.
Danes, v ljubljanski pomladi, ki je prav tako sledila mrkemu mrazu, ima naslov Simfonija otožnih pesmi še več pomenov. In ima posvetilo. Danes je to enaka, a hkrati popolnoma drugačna predstava. Isti ustvarjalci smo pod njo podpisani, a vsi z rano spomina na Tomaža Pandurja, ki jo je osmislil in jo poslal v časprostor gledališkega odra,« je v gledališki list zapisala Livia Pandur. Z njo se je na predstavitvi strinjala umetniška vodja baleta Sanja Nešković Peršin, ki je dejala, da bo nova predstava sledila poslanstvu in estetiki Tomaža Pandurja. »Predstava ima zdaj za nas drugačen pomen, govori o izgubi in zdaj je to za nas simfonija še bolj otožnih pesmi,« je sklenila Livia Pandur.
»Tomaž je bil vedno na vseh vajah za luči, govoril je, da če luč ni dobra, tudi vse ostalo nima smisla. Zato je človek vselej tudi po lučeh prepoznal njegovo predstavo. Tokrat bo Simfonija otožnih pesmi malce bolj svetla, kot so bile sicer njegove predstave, a mislim, da bi se Tomaž s tem strinjal.«
ESTETIKA JE ETIKA
Pod ljubljansko izvedbo Simfonije otožnih pesmi se kot koreograf podpisuje Ronald Savković, dramaturginja in libretistka je Livija Pandur, dirigentka je Živa Ploj Peršuh, za scenografijo skrbi skupina Numen, kostumografinja je Angelina Atlagić, oblikovalec luči pa Jaša Koceli. Ker so vsi s Tomažem Pandurjem v preteklosti sodelovali pri tej ali kateri drugi predstavi, je predstavitev baleta minila tudi v znamenju obujanja spominov. »Tomaž je bil vedno na vseh vajah za luči, govoril je, da če luč ni dobra, tudi vse ostalo nima smisla. Zato je človek vselej tudi po lučeh prepoznal njegovo predstavo. Tokrat bo Simfonija otožnih pesmi malce bolj svetla, kot so bile sicer njegove predstave, a mislim, da bi se Tomaž s tem strinjal,« je dejal oblikovalec luči Jaša Koceli, koreograf Ronald Savković pa je dodal, da je bilo sodelovanje s Tomažem podobno sanjam. »Sledimo Tomaževemu prepričanju, da je estetika etika – kar je lepo, je tudi dobro, in s to prestavo se bo budila dobrota. Lepo je vedeti, da nekdo, ki ga več ni, še naprej živi prek prestav. Umetniki imajo stik z večnostjo,« je sklenila kostumografinja Angelina Atlagić.
______
Več informacij o predstavi, datumih in nakupu vstopnic najete tukaj.
______
Predlagamo za branje še NAJBOLJŠE KOLUMNE vrhunskih umetnikov svojih ustvarjalnih poti. Kakšne besede izbirajo igralci, komiki, DJ-ji, pesnice, TV-voditeljice, novinarji, imitatorji, pisatelji …