Piše: K. K., foto: Marijo Zupanov
Do 13. aprila se na Milanskem tednu oblikovanja 2025 predstavlja tudi slovenski prostor – MATERIAL BAR kuratorske skupine, ki jo sestavljajo Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič.
Nov pogled na oblikovalske prakse in razstave
MATERIAL BAR prinaša svež vpogled v slovensko oblikovanje in oblikovalske prakse ter raziskuje prepletanje trajnosti, estetike in funkcionalnosti. V historičnem ambientu vile Bagatti Valsecchi, ki je del prizorišča Alcova v Varedu in vsako leto sprejme 90.000 obiskovalcev, se predstavlja 11 slovenskih oblikovalskih praks: Anselma, Salto Dionys, From Gaja, Hiša Mandrova, Gin Brin, Gobnjak, Nika Ravnik, Pečeno pohištvo, Pjorkkala, Prostorož in Miha Šajina. Vsak od sodelujočih prinaša svoj pogled na uporabo materialov, odkriva nove poti v oblikovanju in oblikovalskem razmišljanju. Producent prostora je Center za kreativnost (MAO), postavitev je brez plakatov, opisov in klasičnih elementov razstave, zato pa so zgodbe ustvarjalcev predstavljene v priložnostnem časopisu MATERIALIST, ki je na voljo slovenskem prostoru in v digitalni obliki na spletni strani materialbar.czk.si.
Ustvarjalci so del skupnosti, kurator pa (so)ustvarjalec
Postavitev MATERIAL BAR se oddaljuje od klasične razstave oblikovanja. »Gre onkraj enostavne predstavitve izdelka kot izida oblikovalskega procesa in se osredinja na oblikovanje kot celostno dejavnost, ki vključuje delovne in miselne procese, materiale, okolje in odnose. Ustvarjalce razume kot del skupnosti, vlogo kuratorja pa prepozna kot (so)ustvarjalca pri vzpostavljanju odprte, napredne, odgovorne oblikovalske produkcije ter napredne, odgovorne družbe,« so zapisali kuratorji.
Ustvarjalno polje se od produktnega oblikovanja širi k oblikovanju okusov, hrane in zvoka, da obiskovalca nagovarja neposredno, s svojim delovnim procesom, ki poleg vizualne ponuja tudi zvočno, telesno, senzorno in taktilno izkušnjo.
Bar s ‘šankom’ kot ekosistem razmisleka
MATERIAL BAR je umeščen kot javni družabni prostor, to je bar z osrednjim ‘šankom’ oziroma delovnim pultom, ki ga obkrožajo oblikovalske prakse. Z ene strani omogoča opazovanje, z druge pa sodelovanje. Paviljon v prvem nadstropju zgodovinske vile je povezan z zunanjo teraso, kar ustvarja prostor za počitek in druženje, s čimer se simbolno odpira v lokalno skupnost. »Morda v nobenem prostoru nismo tako intenzivno skupaj in hkrati tako sami kot prav za šankom. Skupaj zato, ker je šank prostor ad-hoc kolektiva, ki se sestavi zvečer in razpade ob zaprtju. Sami zato, ker se šank vedno znova na novo sestavi, pri čemer ne upošteva prirojenih družinskih vezi ali sedimentov dolgoletnih prijateljstev.
Razstavni prostor je drugačen od običajnega bara, saj je odprt na obeh straneh, s čimer omogoča enakovredno komunikacijo in sodelovanje med oblikovalci in obiskovalci. Kosec dodaja, da se tako lahko pretakajo ideje, materiali, izkušnje, produkti in pijača.