Janez Škrabec • podjetnik, mecen, diplomat

Direktor Rika, enega najuspešnejših slovenskih podjetij, je pri petnajstih letih začel pogledovati proti takratni Sovjetski zvezi, prve posle tam sklenil že leta 1989 in se kmalu povzpel med najbolj ugledne slovenske podjetnike. Janez Škrabec je diplomirani ekonomist, podjetnik, mecen, diplomat (častni konzul Maroka in Belorusije v Sloveniji), predavatelj, prejemnik več nagrad ter eden uspešnejših in bogatejših Slovencev. Estet, ki verjame, da umetnost povezuje, tudi v poslovnem svetu.

Kaj počnete zdaj, ko se je svet spet postavil na glavo?

Vsem nam, ki delamo v gospodarstvu ali podjetništvu, se je svet že tolikokrat obrnil na glavo, da to za nas ni nič novega. nove so okoliščine. Trudim se, da zagotavljam pretočnost časa oziroma normalnost delovanja, kolikor je pač mogoče. To se mi zdi danes izjemno pomembno. Prosti in delovni čas sta pri meni zelo prepletena. V Riku veliko delamo. V teku imamo nekaj pomembnih in kompleksnih projektov, nekaj na obzorju, oboje pa terja velik angažma ne glede na stanje, v katerem smo. Vsekakor pa precej berem, telovadim in hodim. ne potujem več dosti, a sem se pomiril s tem. Dnevi so polni, morda drugače kot prej, težko pa rečem, da mi je dolgčas.

Kaj pogrešate in čemu se ne morete odpovedati?

Najtežje se odpovem optimističnemu pogledu na svet in dobrim odnosom, tako na osebni kot poslovni ravni. Pogrešam druženje. Rad sem namreč v družbi navdihujočih in zanimivih ljudi.

Kje je za vas meja med »potrebujem« in »želim«?

Moja odgovornost je, da zadovoljujem nujne pomanjkljivosti, ki se kažejo kot potrebe, in hkrati generiram tudi želje. želja namreč spodbuja ambicijo, tisto notranjo luč, ki nas pelje naprej do novih ciljev. Mejo zabrisujem, raje se osredinim na jasnost uvida, odgovornost in kritičnost do svojega dela.

Nekoč ste dejali, da vas je »naredila« Rusija. Kaj pa vam je dala Slovenija?

Res je, v Rusiji sem začel in ostril svojo podjetniško pot, vendar mi je Slovenija dala najboljše mogoče izhodišče in še vedno mi nudi daleč najboljše zavetje.

Menite, da Slovencu lažje uspe na vzhodu ali zahodu? Kako v posel pritegniti vzhodnjaka in kako zahodnjaka?

Odvisno, kako zasnuješ svojo poslovno zgodbo in v kakšnih razmerah. Opredeljevati se za to je danes preveč enoznačno. Če uporabim zgolj Rikov primer: z inženiring dejavnostjo zagotovo na vzhodnih trgih, kjer imamo Slovenci še vedno veliko višjo stopnjo ugleda kot na zahodu, kar pa je pri taki poslovni dejavnosti, kot je Rikova, zelo pomembno. Po drugi strani pa smo z leseno gradnjo bolj zanimivi na zahodu. najprej iščem podobnosti in sorodnosti. Stavim na ekonomsko upravičeno in kakovostno ponudbo, profesionalni odnos, korektnost, spoštovanje, ne glede na to, s kom imam opravka. Šele nato prilagodim dikcijo specifičnostim.

»Kot inženiring podjetje pokrivamo tudi gradbeno področje, tako da arhitekturi bolj sledimo in jo uresničujemo, kot da bi jo snovali.«

Gledate na svet globalno ali menite, da so meje kulturno -zgodovinsko pogojene?

Pred leti me je navdušila študija Pankaja Ghemawata, ki je empirično dokazoval, da je svet kot globalna vas velika utopija, saj imamo vitalne in žive odnose tako na zasebni kot tudi poslovni in državni ravni predvsem v svoji regiji oziroma s tistimi, s katerimi smo zgodovinsko ali kulturno bolj povezani. Digitalizacija je v zadnjem desetletju spet malo bolj »poploščila« svet, a vseeno mislim, da še vedno živimo, mislimo, delujemo lokalno oziroma regionalno. Smo »glocal«. In ja, vsekakor še vedno verjamem v kulturno-tradicionalni kontekst.

Zavezani tudi umetnosti in kulturi. Ste mecen, podpirate študente in raziskovalce, staro družinsko hišo Škrabčevo domačijo ste prenovili v muzejsko-kulturno ustanovo, ste pokrovitelj več domačih in tujih kulturnih prireditev. Na eni strani ste uspešen podjetnik, ki sklepa milijonske posle, na drugi živite vzporedno z umetnostjo in svoje uspehe delite s kulturniki. Se vam zdi, da dober podjetnik ne more uspešno delovati brez ljubezni do umetnosti in zavedanja o kulturi?

Poznam številne uspešne podjetnike, ki se recimo bolj posvečajo športu ali drugim področjem, jaz pa si ne predstavljam delovanja brez stika z umetnostjo in kulturo. Ne le zaradi estetskih užitkov, ki mi jih nudita, predvsem zato, ker mi ostrita pogled na svet in širita obzorje, mi omogočata razumevati svet, kakršen je in kakršen bi lahko bil.

»Vsaka kriza je dober trening za prožnost, agilnost in iznajdljivost.«

Kakšen svet bi si želeli?

Če imam občutek, da ga lahko tudi jaz, četudi z drobnimi potezami in malimi odločitvami, spreminjam na bolje, sem lahko v spokojnem razmerju z obstoječim svetom.

S Philippom Starckom, enim največjih in najbolj genialnih oblikovalcev vseh časov, ste zasnovali serijo montažnih hiš P.A.T.H., ki jih postavljate tako rekoč po vsem svetu. Kako sta se našla in začela sodelovati?

Philippe Starck dobi na svojo mizo res veliko pobud za sodelovanje, vendar naše ni bilo nikoli med njimi. Pri snovanju hiše P.A.T.H. by Starck with Riko je bil namreč on tisti, ki nas je povabil k sodelovanju. Zanesljivo se je prej dobro prepričal o naših zmogljivostih, denimo v projektu lesenih vil The Lakes by Yoo, kjer je sodeloval kot oblikovalec, mi pa smo jih gradili. Prepoznal nas je kot pravega partnerja za koncept hiše, ki si jo je zamislil. Tako se je začelo.

Je bilo to sodelovanje plod umetniške dodane vrednosti in sinergije med vama ali ste računali predvsem na to, da boste s pomočjo njegovega imena vstopili na nove trge in pridobili novo ciljno skupino naročnikov?

Vse to in še več. Philippe Starck je živa legenda, ki je dobesedno oblikovala in preoblikovala našo vsakdanjost. Biti v stiku s takim ustvarjalnim umom je izjemno navdihujoče, pa tudi velik izziv. K sreči nas ni zaneslo in smo ves čas ostajali trezni. Zvezdniško ime nas ni zasvojilo, temveč še bolj izostrilo v iskanju tržnih potencialov ter multipliciranih učinkov.

Kako globoko se ukvarjate z arhitekturo in obliko? Nekoč ste namreč dejali, da ste predvsem podjetnik in večine svojih visokotehnoloških projektov niti ne razumete.

Ker sem bolj kot tehnološki zanesenjak trgovec. Veliko bližje mi je marketing kot proizvodnja. V Riku imamo vrhunsko ekipo inženirjev, ki morajo razumeti svoje področje. njim prepuščam tehnološke rešitve, moja naloga pa je umeščanje tega v tržne koncepte. Če parafraziram očeta industrijskega dizajna Raymonda Loewyja, mi je najljubša oblika dizajna vzpenjajoča se krivulja prodaje naših izdelkov. Arhitektura in oblikovanje imata namreč zelo utilitarni namen. Če etičnih konceptov ne podrejata splošnemu okusu, preideta v lasten presežek. Kot inženiring podjetje pokrivamo tudi gradbeno področje, tako da arhitekturi bolj sledimo in jo uresničujemo, kot da bi jo snovali. Seveda pa se jo trudimo reflektirati, saj je del našega posla in tudi naših življenj.

Nekateri arhitekti menijo, da arhitektura ne odslikava več družbeno pomembnih tem. Kaj pomeni arhitektura danes in katere družbene teme so najpomembnejše?

Zagotovo bodo na to vprašanje veliko bolje odgovorili filozofi ali arhitekturni teoretiki. Povsem jasno pa je, da smo v arhitekturi prišli do svojevrstnega paradoksa, saj moramo bivališča, ki smo si jih izmislili zato, da bi nas zavarovala pred okoljem, prilagoditi tako, da bodo varovala okolje pred nami. Menim, da arhitektura ne reflektira le podnebnih sprememb, temveč tudi demografske spremembe in izzive, ki jih prinašajo migracije. Morda se to za zdaj dogaja še »na robu«, prehod v mainstream ali večjo uporabo oziroma komercializacijo pa se začne ravno od tam.

Še lani ste menili, da je zadnja kriza opolnomočila slovensko gospodarstvo za delovanje tudi v bolj negotovih časih. Kaj pravite na to danes?

Zagotovo. Vsaka kriza je dober trening za prožnost, agilnost in iznajdljivost. Vsekakor pa bom na to vprašanje lažje odgovoril čez nekaj časa in z malo odmika.

Vsaka kriza prinaša tudi priložnosti, a smo danes s temi možnostmi precej omejeni. Svet se seli na splet, pa vendar tam verjetno ni prostora za vse. Podjetniki so se morali čez noč znajti in popolnoma prevetriti svoje delovanje in ponudbo. Kaj jim torej poleg spletne prodaje in omejenih spletnih storitev še ostane?

Odlično vprašanje. Z njim se vsako jutro zbudim. nimam magične in univerzalne formule, vem pa, da moramo vsak dan raztezati svoje možnosti. Predvsem takrat, ko živimo v udobju in izobilju.

Na katere nove trge ali dejavnosti stavite?

Smotrno je, da kapitaliziramo adute, ki smo si jih ustvarili na trgih, kjer smo že tradicionalno prisotni. Zato nas strateško novi trgi ne zanimajo. enako velja za dejavnosti iz energetike, okoljevarstva, logističnih sistemov, gradbeništva in tehnološkega inženiringa, kjer imamo veliko priložnosti. Stavim pa na nov pristop, na digitalizacijo. V Riku bomo na tem področju v prihodnje izboljševali interne dispozicije, digitalne procese pa že integriramo v svoj inženiring program in usmeritve.

Učimo se od najboljših, pravijo. Kaj bi danes svetovali podjetniku, ki ga je prizadela kriza, ali komu, ki je ostal brez dela?

no, da ne bi kdo mislil, da sem bil prikrajšan za neuspehe ali poglede v prepade. Prav zato tudi nerad svetujem in delim kakršnekoli nasvete o tem. Podjetništvo je namreč življenjska opredelitev, ki zahteva veliko predanosti, vztrajnosti in ponižnosti pred uspehi ali neuspehi.

Piše: Živa M. Brecelj • Foto: osebni arhiv