INTERIER LETA 2021 V SLOVENIJI

Z novim hotelom Grand Koper naše pristanišče še nikoli ni bilo tako vabljivo in vredno obiska. Za estetsko dodelano prijetno sproščenost, ki jo ustvarja notranjost, je zaslužna celotna ekipa: Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL arhitekti), Vita Marolt, Maja Pečar, Samantha Konec in David Tavčar, ki je poskrbel za oblikovanje celostne podobe. Interier je dobil tudi nagrado Zavoda Big za javni interier leta 2021, saj ponuja vse tisto, kar smo med epidemijo pogrešali – osebne stike in javno življenje.

HOTEL V PRISTANIŠČU

Hotel se na prvi pogled ni dosti spremenil, le velik napis nad veliko belo stavbo v mestu je drugačen. Najprej je pisalo Hotel Triglav, nato Hotel Koper, zdaj je Grand Koper – z razlogom. Hotel je pomemben del revitalizacije starega mestnega jedra in največja pridobitev v slovenski Istri v zadnjem času. Nova lastnika Marja Černe in Aleš Piščanc sta želela z njim obuditi mesto in vanj vrniti družabno življenje. »Dotrajan je čakal na prodajo že vrsto let. Družba Terme Čatež ga je zapustila v slabem stanju in za začetek obratovanja je bila nujna prenova vseh instalacij, tlakov, oblog, stavbnega pohištva. Ko sta naročnika hotel kupila in smo ju prepričali s prvim osnutkom, smo se lotili projekta,« o začetkih pove Aleš Košak, ki je skupaj s Špelo Leskovic gonilna sila biroja AKSL arhitekti. »V Koper smo želeli pripeljati hotel, ki je svetovljanski tako v podobi kot ponudbi.« Ker imata Leskovčeva in Košak svoj drugi dom v Trstu, sem pomislila, da bi si morda lahko želela, da mesto zaživi v sredozemskem duhu druženja ob kavi, dobri hrani ali kozarcu vina. »Kljub bližini teh dveh krajev se zdijo kulturološke razlike še vedno velike,« spomni Košak. »V Trstu se razume in čuti druženje na trgih in kavarnah drugače kot na slovenski Obali. Je bolj spontano, polno veselja do življenja, uživanja v hrani in pijači, čeprav je tudi v Italiji gospodarsko stanje slabo.«

OD INDUSTRIJE DO TURIZMA

Arhitekturni biro je skupaj z lastniki ob prenovi razmišljal tudi o hotelu kot središču družabnega življenja, kakršnega si je zamislil tudi arhitekt Edo Mihevc, ki je prezidal italijansko šolo, zgrajeno v »stile littorio«, in jo preoblikoval v hotel. Ko je pred začetkom prenove doc. dr. Neža Lipovec Čebron izdelala elaborat o razvoju in pomenu Hotela Koper, je ugotovila, da je imel pomembno socialno in kulturno vlogo. »Nastal je iz nekdanje dekliške šole, bil mnoga leta prostor srečevanja vseh ljudi iz Istre. Konec tedna so bili tam plesi, bil je središče življenja Kopra in prenos te vloge v sedanjost se nam je zdel zelo pomemben pri snovanju projekta.«

Mihevc, rojen v Trstu, je Koper videl kot pristaniško mesto z industrijo, torej ne toliko turistično postojanko, v duhu formalizma je oblikoval tudi hotel. »Osnovno strukturo ali tkivo zgradbe smo želeli zadržati čim bolj izvorno in vanjo ne posegati,« o ohranitvi Mihevčevega formalizma pove Košak. »Za glavni motiv pri oblikovanju interiera smo izbrali element loka, ki obiskovalca spremlja od vhoda skozi celoten hotel. Koper je bil nekoč perspektivno industrijsko – Cimos in Tomos – in pristaniško mesto, danes pa se tam vedno bolj razvija tudi turizem. Mihevc je imel takrat nedvomno prav, a čas gre naprej in vse se z njim spreminja.« Element loka nas pozdravi že kot trojna arkada pri vhodu, Čebron Lipovčeva jo razlaga kot poklon črki M in nekateri namigujejo, da bi jo lahko brali kot Mussolinijev podpis. Košak mojega namigovanja ni ne ovrgel ne potrdil, sva se pa strinjala, da je lok osnoven in eden najmočnejših elementov arhitekture.

MESTNA DNEVNA SOBA

Hotelska recepcija z lobi barom oziroma kavarnico Carlo je široka in svetla, zaradi premišljene opreme deluje prijetno in gostoljubno. »Odprt hotelski lobi z barom želi ponuditi mestni promenadi dodaten kotiček znotraj hotela: mestno dnevno sobo. Hotel ima več gostinskih obratov: picerijo Caprizza, restavracijo Capra in lobi bar Carlo, ki je že začel obujati tradicijo z glasbenimi večeri konec tedna. Obetata se še hotelska slaščičarna in trgovina. Sodobno in drzno oblikovanje hotela namerno ustvarja zgodbo in močne vtise na obiskovalce. In kot tak je izpolnil pričakovanja najprej ravno tujim gostem, ki so ga prvi obiskali, šele nato so ga obiskali tudi slovenski gostje,« razlaga arhitekt, kako je hotel očaral prve obiskovalce. Interier je želel biti tudi poklon izvorni notranji opremi Eda Mihevca in prof. Olge Rusanove. »Hommage predvsem s pestro in drzno uporabo materialov, barvnih kombinacij in oblikovanja prostorov.«

A notranjost ni edina, ki očara gosta. Na strehi se skriva kotiček z verjetno najlepšim razgledom v Kopru. »To streho smo ‘odkrili’ kmalu po začetku snovanja projekta. Bila je velika, zanemarjena in dotrajana površina, polna klimatskih naprav vseh najemnikov lokalov v pritličju zgradbe. Na novo smo uredili manjšo zidano teraso, zasadili velike palme, ki jo bolje osmislijo, pločevinasto streho pa prebarvali v drzno rožnato. Po srečnem naključju streha v določenih obdobjih dneva ustvarja barvni spektakel na fasadi in jo obarva rožnato. Zvečer pa se zliva s sončnim zahodom na obzorju.«

Notranjost so AKSL arhitekti prenovili v sodelovanju z industrijskim oblikovalcem Davidom Tavčarjem, ki je pripravil celostno grafično podobo, oblikoval tekstil, tapiserije, preproge. »Davida smo povabili k sodelovanju kmalu po prvi idejni zasnovi. Dogovorili smo se za dodatno oblikovanje elementov v delih hotela, ki so interiersko pomembni za stik z gostom in komuniciranje zgodbe hotela z njim. David je oblikoval vzorce za preproge, tapiserije, zavese, pogrinjke, krožnike, skodelice, tako da je izkušnja vedno celostna in vtis bivanja v hotelu zapomljiv. Njegovo oblikovanje je dodatna podpora našemu interieru in gradnji zgodbe.« Po hotelu se sprehajaš mimo podob rib vseh velikosti, hobotnic, morskih zvezd, školjk, rakov. Med njimi pa se znajde tudi koza. »Kot osnovno izhodišče smo vzeli lokalno motiviko. David je vpletel osnovne motive v oblikovanje svojih vzorcev. Koza (Capra) pa se je pojavila v navezavi z že uveljavljeno restavracijo naročnikov Capra.«

Hotel ponuja še možnost poslovnih srečanj, ima dve manjši konferenčni sobi in večnamensko dvorano Club za sestanke. Vsi so ljubitelji psov, tako lastnika hotela kot arhitekta, in povsem spontano je postal prijazen do psov. »Prve objave gostov s svojimi ljubljenčki iz hotelskih sob so nas prijetno presenetile. Vsekakor je to odlična odločitev,« se strinja Košak s tem, da je odprt tudi za štirinožne prijatelje.

Piše: Kaja Komar · Foto: Dragan Zlatanović, Janez Marolt